Glasba
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.8 od 16 glasov Ocenite to novico!
Placido Domingo
Domingo bo na odru ljubljanskih Stožic nastopil 20. januarja, kar bo njegov premierni nastop pred slovenskim občinstvom. Le dan pred svojim 77. rojstnim dnem. Foto: Reuters
Placido Domingo
Domingo se je rodil leta 1941 v Madridu, vendar je odrasel v Mehiki, kjer je sprva študiral klavir in dirigiranje, sčasoma pa se je posvetil petju. Foto: Reuters
Placido Domingo
Obredel je odre velikih opernih hiš sveta, kot so milanska Scala, državna opera na Dunaju, londonski Covent Garden, pariška opera Bastille, operi v San Franciscu in Los Angelesu ter Teatro Colon v Buenos Airesu. Gostili pa so ga tudi priznani glasbeni festivali, kot sta salzburški in bayreuthski. Foto: Reuters
Placido Domingo
Glasbenik je leta 2010 premagal raka, v zadnjih letih pa poje bariton. Tako nekdanji tenor zdaj poje v baritonu in menda uživa v svojem novem, nižjem vokalnem razponu. Foto: Reuters
Placido Domingo
Placido Domingo je sicer že pred časom napovedoval, da je dan, ko se bo poslovil od odrov, precej blizu, a se še danes zdi, da to še ne bo kmalu. Foto: Reuters
Placido Domingo
Med drugim se je preizkusil tudi kot dirigent in umetniški vodja, širšemu občinstvu pa je nemara najbolj znan kot eden izmed Treh tenorjev. Pod to "blagovno znamko" je v 90. letih minulega in na začetku tega stoletja skupaj z Lucianom Pavarottijem in Joséjem Carrerasom nastopal na komercialno uspešnih koncertih na stadionih in v velikih dvoranah. Foto: Reuters
Sodeloval je s številnimi glasbeniki. Tudi takšnimi, ki niso prihajali iz opernih vod. Na fotografiji je z Diano Ross. Foto: Reuters
Placido Domingo
Španska vlada ga je pred 70. rojstnim dnem odlikovala z redom za umetnost in literaturo. Podelila mu ga je za izjemno umetniško kariero in za prizadevanja k utrditvi španske glasbe po svetu, predvsem tradicionalne španske operete - zarzuele. Je dobitnik 12 grammyjev, štirih latino različic grammyjev, dveh emmyjev, reda francoske legije časti in številnih drugih častnih priznanj. Foto: Reuters
VIDEO
Pogovor z enim od »treh t...

Dodaj v

Plácido Domingo: Uspeh je zmožnost, da počnete dobro, kar koli že počnete v življenju.

MMC-jev pogovor s Plácidom Domingom
21. december 2017 ob 06:40
Ljubljana - MMC RTV SLO

Rad se spominja lepih trenutkov iz preteklosti, a zase pravi, da ni nostalgik. Je sinonim za delovno etiko. V svoji karieri je odigral 147 vlog – največ med tenorji –, imel več kot 3.800 nastopov in nastopil na skoraj 500 koncertih.

In nič ne kaže, da bi se 76-letni Plácido Domingo kaj kmalu ustavil. K umiku z odra ga ni spravil niti rak na črevesju. Leta 2011 se je ob začetku nove sezone vrnil na dunajski oder, kjer poje vse od leta 1967 in je v zlati dobi tekmoval z Lucianom Pavarottijem ter Josejem Carrerasom, s katerima je tvoril neponovljive Tri tenorje.

Nekdanji tenor v zadnjih letih poje bariton. Svoj repertoar je od Verdija in italijanskih verističnih del (Puccini, Leoncavallo, Mascagni) razširil do francoskih oper (Bizet, Gounod, Saint-Saens, Massenet) in Wagnerja. "Vedno sem pred upokojitvijo želel odigrati vlogo Simona Boccanegre – gre za vlogo, ki jo pojejo baritoni. In sem. Toda takrat nisem toliko razmišljal, da bi zapel še kakšno vlogo kot bariton – eno ali dve največ. Toda ker sem imel to srečo, da so glasilke ostale v dobri formi, sem postopoma začel sprejemati več baritonskih vlog in sem zelo srečen, da sem jih lahko," je pojasnil Domingo v pogovoru za MMC.


S Plácidom Domingom se je pogovarjala tudi Darja Korez Korenčan, pogovor z glasbenikom pa si lahko ogledate v oddaji Opus, ki bo na sporedu Televizije Slovenija 1. januarja ob 23.00.


Z Domingom smo izmenjali nekaj besed pred njegovim koncertom s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v Stožicah 20. januarja.


Brala sem enega izmed vaših intervjujev, v katerem ste dejali, da občinstvo hoče verjeti v like. Mož s koliko obrazi je Plácido Domingo? Kako se vloga, ki jo igrate na odru, razlikuje od tega, kar ste v vsakdanjem življenju?
Vloge, ki jih običajno igram na odru, se popolnoma razlikujejo od tega, kar sem v vsakdanjem življenju. Na odru sem pogosto nasilen in tragičen. Na odru sem ubijal ljudi. Prav tako so me ubili že tisočkrat na različne načine. Toda v resničnem življenju sem popolnoma nenasilna oseba, ki uživa v sreči, obkrožen z družino in prijatelji. Hkrati pa tudi uživam v tem, da osrečujem ljudi s svojim delom.

Opero stereotipno povezujejo z visoko kulturo, a kljub temu smo leta 2017. Vaše ime je sinonim za superzvezdnika. In superzvezdnik je produkt popularne kulture. Kako ste skozi kariero doživljali ta "trk kultur" – visoke in popularne. Kaj je prinesel ta "trk"?
Nikoli ne smemo pozabiti, da je bila opera vedno mišljena kot popularna oblika umetnosti – zelo visoka popularna oblika umetnosti. A hkrati priljubljena. Sam ne verjamem v razlikovanje med visoko in popularno kulturo v glasbi. Če je glasba dobro napisana in izvedena, se bo močno dotaknila ljudi – kot je bil njen prvotni namen.

Drznim si trditi, da ste precej naklonjeni raziskovanju glasbe zunaj okvirjev opere. Tu imam recimo v mislih vaše sodelovanje s Santano. Kakšna so merila pri izbiranju, s kom boste sodelovali?
Ko umetnik v meni vzbudi zanimanje, z veseljem nastopim z njim ali njo. Zelo sem vesel, da sem lahko sodeloval s Carlosom Santano in upam, da je veliko ljudi to najino sodelovanje spoznalo za vredno truda in v njem uživalo.

Včasih moramo vsi tvegati. Po mojem mnenju je ena izmed vaših najbolj drznih odločitev menjava višine glasu. Kaj je vodilo k njej?
Ni bila ravno odločitev. Vedno sem pred upokojitvijo želel odigrati vlogo Simona Boccanegre – gre za vlogo, ki jo pojejo baritoni. In sem. Toda takrat nisem toliko razmišljal, da bi zapel še kakšno vlogo kot bariton – eno ali dve največ. Toda ker sem imel to srečo, da so glasilke ostale v dobri formi, sem postopoma začel sprejemati več baritonskih vlog in sem zelo srečen, da sem jih lahko.

Ste čustveno navezani na preteklost? Koliko vas daje nostalgija po tistih "dobrih starih dneh"?
Rad se spominjam številnih čudovitih dogodkov v preteklosti, toda vedno sem osredotočen na zdajšnje delo in ustvarjanje novih načrtov. Če si govoriš, "oh, ali ne bi bilo lepo, če bi bil lahko spet mlad", ostaneš ujetnik preteklosti, namesto da bi živel življenje na polno, dokler traja.

Nekoč so bili trije tenorji. In stali ste ob boku Lucianu Pavarottiju in Joséju Carrerasu. Kaj so bile najbolj pomembne lekcije, ki ste se jih naučili od njiju? Si sploh lahko predstavljate, da bi tri tenorje sestavljal kdo drug?
Trije tenorji so po mojem mnenju ustvarili edinstveni fenomen – nekaj, kar se je zgodilo ob pravem času na pravem mestu. Zaznamovalo je lepo obdobje v mojem življenju in seveda smo z Lucianom in Joséjem uživali, ko smo skupaj prirejali koncerte in milijonom obiskovalcev na prvič približali opero. Seveda nismo bili edini dobri trije tenorji na svetu tisti čas – le slučajno smo bili vsi trije leta 1990 na svetovnem prvenstvu v nogometu in spontano smo ustvarili dogodek, ki je vodil v številne druge dogodke.

Kako gledate na mlajše skupine, kot sta denimo Il Volo in Il Divo, ki se prav tako trudijo približati opero ljudem? Kako je težnja po ustvarjanju šova vplivala na tradicionalno produkcijo?
Pozdravljam vsako skupino, ki združuje ljudi z glasbo in jih spodbujam. Ne vem, ali so trije tenorji ali njihovi nasledniki sploh kdaj vplivali na tradicionalne operne produkcije. Razen tega, da so privabile v dvorane še večje število ljudi, ki niso vedeli nič o operi, da so prvič spremljali cele predstave.

V svoji karieri ste sodelovali s številnimi pevci. Toda nekatera sodelovanja so vas bolj zaznamovala kot druga. Kaj je potrebno, da zgradite močno vez s pevcem?
Seveda. Še posebej se spomnim, ko sem bil mlajši in sem sodeloval s starejšimi pevci, ki sem jih zelo občudoval. Pevci, kot sta bili Birgit Nilsson in Joan Sutherland. Veliko sem se naučil, ko sem jih gledal od blizu. Toda dejstvo je, da je vsak glas drugačen in le z izkušnjami se naučite, kako uporabiti vaš "notranji instrument" na edinstven način.

Kako definirate uspeh?
Uspeh je zmožnost, da počnete dobro, kar koli že počnete v življenju. Naj to velja za glasbenika, kirurga ali čevljarja. Če lahko počnete to, s čimer se ukvarjate, po svojih najboljših zmožnostih, ste uspešni.

Stari ste 76 let in še vedno stojite na odru. Kakšna je vaša skrivnost? Koliko k temu pripomore družina?
Nimam "skrivnosti". Blagoslovljen sem z določenim talentom in s kombinacijo trdega dela ter sreče sem dobil priložnost, da sem ga razvil in delil z drugimi ljudmi. Seveda ob tem družina igra zelo pomembno vlogo v mojem življenju. Brez njihove ljubezni ne bi živel tako polnega življenja, kot ga živim še danes.

Celo življenje ste živeli na odru. Koliko pozornosti posvečate dogodkom, ki se dogajajo zunaj aren? Kot primer: kako gledate na stanje, ki se je trenutno vzpostavilo v vaši rodni Španiji?
Zelo me zanima, kaj se dogaja po svetu. In veliko truda sem vložil v pomoč tistim, ki so jih prizadele naravne katastrofe ali katastrofe, ki jih je povzročil človek. Od potresa v Mehiki leta 1985 do danes. Še posebej me zanima blagostanje otrok po svetu, ki so žrtve strašnih kriz, ki jih ustvarjajo starejši. Toda nikoli ne govorim o specifičnih političnih vprašanjih – ne v Španiji ne nikjer drugje.

Klavdija Kopina
Prijavi napako
Komentarji
Clovek
# 23.12.2017 ob 08:12
Uspeh je, da si zadovoljen s svojim delom in rezultati, s sabo in s svojimi bližnjimi.

Hlastanje po doseganju umetno ustvarjenih potreb, naj bo to denar, slava, všečki, sledilci, ocene ali kakršnekoli točke pa ni uspeh.
inzenir
# 21.12.2017 ob 09:46
Velik mož in še večji glas, vreden vsakega spoštovanja. Kot amaterski pevec si lahko le želim, da bom kdaj imel vsaj desetino njegove tehnike.
Ampak! to pametovanje slavnih oseb se mi nekako zdi pretirano. Uspeli boste če boste v uspeh verjeli in celo življenje delali na tem. Nikjer in nihče pa ne omeni, da za vsakega, ki mu uspe, obstaja na stotine, ki so prav tako posvetili svoje življenje neki reči, ki jih veseli ampak vseeno niso uspeli. Žal je tako, še posebej v showbiznisu.
slovenkaaaa
# 21.12.2017 ob 10:56
inzenir, odvisno, kako definiraš uspeh.

Bistvo je na tem, da delaš po svojih najboljših močeh. Velika večina ljudi pa tega ne počne, ampak poskušajo po liniji najmanjšega napora, potem se pa čudijo. Delati po najboljših močeh pomeni, da se stalno ženeš, tuhtaš, kako biti boljši, kritičen do sebe, preučevanje najboljših na svojih področjih... Prenaporno za 90% ljudi. Najlažje je jamranje in domnevanje, da je drugim lažje.
prizemljen
# 21.12.2017 ob 09:44
Plácido Domingo: "Uspeh je zmožnost, da počnete dobro, kar koli že počnete v življenju."

Absolutno je nekoč pel zelo dobro, sedaj pa - uspešno definitivno še.
henodarling
# 23.12.2017 ob 15:33
Podpiram te, ČLOVEK, moj plus...in vsem, ki podobno mislite.
Moja starejša soseda preprosta kmetica pravi:
"Zadovoljstvo v življenju poplača vse!"
pogacnik-ales
# 25.12.2017 ob 10:38
Kako definirate uspeh?
Uspeh je zmožnost, da počnete dobro, kar koli že počnete v življenju. Naj to velja za glasbenika, kirurga ali čevljarja. Če lahko počnete to, s čimer se ukvarjate, po svojih najboljših zmožnostih, ste uspešni. res lep odgovor.na še mnoga leta.
Harmonist
# 24.12.2017 ob 00:16
Novinarka pa ni ravno inteligentna. Z vpeašanjem, kakšne lekcije je dobil od drugih dveh tenorjev, ga je postavila v podrejen položaj. No, saj ni odgovoril....
Skippy
# 23.12.2017 ob 02:56
Najlažje je drugim praznit žepe, preko davkov za manj "srečne".
tuintam
# 21.12.2017 ob 09:34
Plácido Domingo: Uspeh je zmožnost, da počnete dobro, kar koli že počnete v življenju.

Pa to, da to sploh kdo opazi, tudi.
braun
# 25.12.2017 ob 08:23
Politike zanima oblast in z njo denar in z njim oblast in z njo denar in znjim oblast in z njo ...
Zato Placido ne komentira političnih deviacij ali kapric.

Če politika ni v službi sreče otrok, prizadevanj za čist zrak in čisto pitno vodo, zdravo okolje, ... po tem pljunka ni vredna.

Ljudje, tistih 90% zre samo v svoje koristi in podpirajo politike, ki pred njihovimi očmi uničujejo naravne zaklade, teptajo srečo otrok in zdravje ljudi.

Quo vadis Ljubljana, Slovenija
Kazalo