Glasba
Carmina Slovenica
Slovensko javnost je že v januarju presenetila vest, da je zbor Carmena Slovenica izgubil finančno podporo ministrstva za kulturo. Foto: BoBo
Zborovski festival Europa Cantat je letos začasno domovanje dobil v Talinu; v letu 2021 ga bo gostila Ljubljana. Foto: Spletna stran festivala
Med uspehi slovenskega zborovstva velja poudariti izvedbo Evropskega zborovskega simpozija leta 1995 v Ljubljani, uvrstitev Mednarodnega zborovskega tekmovanje Gallus Maribor v zvezo šestih tekmovanj za veliko zborovsko nagrado Evrope in pridobitev kandidature za največji izobraževalno-koncertni dogodek pri nas - festival Europa Cantat Ljubljana 2021. Foto: Reuters

Dodaj v

Svarilo ministrstvu: nas čaka propad slovenskega vrhunskega zborovstva?

JSKD in Akademija za glasbo na ministrstvo naslovila pismo v podporo zborovstvu
8. marec 2018 ob 15:09
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Javni sklad za kulturne dejavnost in Akademija za glasbo sta na ministrstvo za kulturo naslovila odprto pismo, saj letos zborovstva ni več v programu sofinanciranja ministrstva. Opozarjata, da ukinjanje financiranja zborovstva ogroža razvoj dejavnosti, ki brez kakovostnega vrha ne more slediti svetovnim smernicam.

Hkrati tovrstne odločitve negativno vplivajo na zborovodje, skladatelje in druge profesionalne umetnike, ki so del kompleksne zgodbe z dolgo zgodovino vrhunskosti. Zato se, kot so zapisali, obeta, da bodo tudi doma dobro izobraženi zborovski dirigenti odšli v tujino.

Opuščanje finančne podpore ministrstva vrhunski zborovski dejavnosti se je sicer, kot so zapisali, začelo že pred leti. Pred štirimi leti je bil v sofinanciranje sprejet le še en zbor iz nabora zasedb z vidnimi in jasno merljivimi mednarodnimi uspehi, letos pa je z rezultatom štiriletnega javnega razpisa sofinanciranja javnih kulturnih programov to doseglo skrajno točko s popolnim izbrisom celotne dejavnosti iz sofinanciranih programov.

Brez kontinuiranega dela ni uspehov
Področje zborovske glasbe je v Sloveniji nadpovprečno razvito in zborovstvo je najbolj množična kulturna dejavnost v državi. Poleg tega slovensko zborovstvo uživa velik ugled v mednarodnih krogih. A prepoznavnost in uspehi v mednarodnem merilu so rezultat dolgoletne tradicije, kakovostnega in usmerjenega dela JSKD-ja ter uspešnih modelov izobraževanja skozi šolske in študijske programe, opozarjajo.

Med uspehi slovenskega zborovstva izpostavljajo izvedbo Evropskega zborovskega simpozija leta 1995 v Ljubljani, uvrstitev Mednarodnega zborovskega tekmovanja Gallus Maribor v zvezo šestih tekmovanj za veliko zborovsko nagrado Evrope in pridobitev kandidature za največji izobraževalno-koncertni dogodek pri nas - festival Europa Cantat Ljubljana 2021.

To uspešno zgodbo pa je, kot so zapisali, desetletja pomagalo graditi tudi ministrstvo za kulturo. S sofinanciranjem programov je omogočalo kontinuirano delo vrhunskih zborov, ti pa so delali z najbolj prepoznavnimi imeni zborovske glasbe doma in po svetu, naročali novitete, pripravljali razvojne projekte in skrbeli za promocijo Slovenije po vsem svetu.

Preveliko breme za JSKD
Letošnji izbris celotne dejavnosti iz sofinanciranih programov pa je glede na našteto diametralno nasproten z dosežki na tem področju. Zato odgovorne sprašujejo, kako je mogoče, da je podpora vrhunskim društvom - tudi finančna - zdaj izključno v domeni JSKD-ja, ko naj bi bilo vsem jasno, s kako skromnimi sredstvi razpolaga JSKD in da zato ne more biti odgovoren za financiranje vrhunskih zborovskih zasedb. S takšnim načinom je po njihovem prepričanju v nekaj letih pričakovati popolni propad slovenskega vrhunskega zborovstva.

Leta 2021 bo Ljubljana zborovska prestolnica Evrope
V letu 2021 bo Slovenija po več desetletjih prizadevanj spet dobila možnost, da svojo zborovsko tradicijo, znanje, dosežke, skladatelje, dirigente ter najpomembnejše zbore in vokalne skupine predstavi svetovni zborovski javnosti v okviru festivala Europa Cantat, ki bo v Ljubljano pripeljal okrog 4000 poznavalcev zborovskega petja iz vsega sveta.

A projekt, ki ga je vlada s sklepom medresorsko podprla, bo uspešen samo, če bo taka tudi zborovska dejavnost. Zato JSKD in Akademija za glasbo vlado in ministrstvo sprašujeta, kaj bosta storila. Bosta z ignoranco poskrbela, da se vrhunsko zborovsko petje sesuje samo vase ali bosta podprla njegovo vrednost ter iz njega pomagala zgraditi mednarodno prepoznavno blagovno znamko.

A. J.
Prijavi napako
Komentarji
Gautama
# 08.03.2018 ob 16:28
Zanimivo, koliko jokanja je pod clanki o migrantih, da se izgublja nasa kultura in da jo moramo zavarovati.

Tule se pa potem pokaze, koliko kdo resno misli s tem ...

Slovenija je ena najvecjih zborovskih velesil na svetu, drzava pa tak macehovski odnos.
Zalostno.
stsigismund
# 08.03.2018 ob 16:28
"vstopiti na prosti trg, zaslužiti vsakdanje peneze,
primer z njihove branže - perpetum jazzile.
"

Hahahaha!
karakter
# 08.03.2018 ob 21:55
Očitno, bodo morali naši vrhunski zbori, ki pobirajo svetovne nagrade, it pet Halidu Bešliću za back-vokale, da bodo zaslužili za svoj obstoj. Toliko o podpori Slovenstva!
Slovenci smo bili doslej svetovna velesila na zborovskem področju.

- Psihologi lahko pritrdijo, da se v zborovstvu krepijo socialne veščine,
- delovni tearpevti, strokovnjaki za timbildinge... priznavajo, da se možgani v (zlasti mešanih) zborih, zelo izurijo v timskem delu. Zbor je dosegljiv tako rekoč v vsakem kraju, tudi tistim ki nimajo npr. glasbene izobrazbe inštrumentalista.
- Psihoterapevti priznavajo, da petje sprošča stres, za razliko od športov pa tu človek pride v pristen stik s svojimi čustvi!
- Zdravniki ugotavljajo, da večglasno petje na daljši rok (posledično poznavanje harmonij), povezuje desno in levo možgansko polovico!

In budžet države bo kar naenkrat rešen, ko bomo ukinili zbore!
Bohemic
# 08.03.2018 ob 18:59
@beno1: "Bolj koristno, če bi dali več denarja za vojsko namesto za nekakšno petje"

Ko bi vsi skupaj vsaj vec peli in se manj vojskovali,....vec glasbe in manj trupel,....samo v razmislek...

Vrescanje?! Rajsi ne bi komentiral nekoga, ki najbrz ni kaj prevec glasbeno razgledan in omejen na le na par radijskih postaj ter televizisjkih glasbenih programov. To je le praska po povrsini glasbene umetnosti in se se razvija..

Res skoda, ker se zapravljajo taki talenti in s tem izgubljamo prispevek k lastni in svetovni kulturnosti.

Sem pa pred casom zopet naletel na zanimiv slovenski pevski zbor svetovnega ranga Carmina Slovenica (Karmen Silec) in ga z veseljem se enkrat poslusal, in tudi pogledal.

Lp
nznznz
# 08.03.2018 ob 17:47
@beno1
Kdor poje, ne misli slabo. Kako ti lahko sploh pride kaj takega na pamet, kar si napisal.
boden
# 08.03.2018 ob 17:09
Večina komentarjev spodaj je pod vsako kritiko. Upam, da osnvnošolska mladina, ki to komentira nepredstavlja našo prihodnost. Res žalsotno.
velenjcan
# 08.03.2018 ob 16:03
Slovenska kulturna politika ali bedarija na bedarijo. Ampak kaj drugega pričakovati od vlade, ki proračun rešuje z zmanjševanjem postavke, ki obsega manj kot 2% proračuna?!
tonski
# 08.03.2018 ob 18:13
@genniuuss
Perpetuum Jazzile kot primerjava so popolnoma nevmesni, ker je v članku govora o klasičnih zborih, ki povečini (tudi ti na vrhunskem nivoju) delujejo na prostovoljni bazi. In ne, namen teh zborov ni profit na koncu leta. Edini, ki ima finančno nekaj od tega je umetniški vodja oz. dirigent. Pevci običajno pobirajo še "mesečno/letno članarino", da se pokrijejo vsi stroški - notni material, prostor za vaje, itd.
REsnica
# 08.03.2018 ob 20:58
za EMO in eurosong, za Vovka Raaya in zadnja mesta na eurosognu.... imamo denar... za kvaliteto pač ne.

smeti je dovolj in če prodaš vsako smet za 50centov lahko obogatiš. zakaj bi se ukvarjali s kvaliteto, ki je večina ne mara? če pa ni kupcev tudi za smeti, pa jih plačamo z naročnino ali preko davkov preko "države".

za Raaya, ki osvaja vrhunska predzadnja mesta na nekvalitetnih veselicah ne bo zmanjkalo našega denarja, ne se bat... pa za EMO tudi ne, tudi če za 50 do 100% prekorači proračun. Naj se ve da smo kleni hohštaplerji!
aktivist
# 08.03.2018 ob 17:30
Se malo pa nam bodo ukinili zdravstvo, da lahko z nasimi (visokimi) davki financiramo misije v Afganistanu.
tim sein
# 09.03.2018 ob 08:31
Ko dobiš primerjavo s Perpetuum Jazzile ti je spet vse jasno kdo lahko komentira... vsak dan...
iboregua
# 08.03.2018 ob 22:48
Ker zborovska dejavnost izboljšuje narodovo zdravje, bi morala biti financirana tudi s strani ministrstva za zdravstvo!
prdo
# 08.03.2018 ob 18:41
Očitno je Peršak (sicer precej slab minister) še v redu, SDS bi nam verjetno postregla s kakim glasbenim sladokuscem tipa @beno1 na tem mestu.

Kdorkoli je pa stresel ono o Perpetuum Jazzile pa nima pojma o njihovem financiranju niti o dosežkih in nivoju npr. Carmen Manet ali Carmine Slovenice. Sicer nisem pretiran ljubitelj zborovske glasbe ampak vsaj ta dva zbora (in najverjetneje ne samo ta dva) sta odlična in nadžanrska.
aktivist
# 08.03.2018 ob 17:30
Za NATO ocitno je denar. Samo treba je druge stvari ukinjat.
REsnica
# 08.03.2018 ob 21:03
da se niti ne spomnem da nas vsak delovni dan stane nesposobna vojska milijon eurov....
in da je to veliko premalo
in da se bomo morali približat dvema miljonoma dnevno, če bomo "hoteli biti varni" ?!?!

le kdo rabi kulturo... samo kako dodatno milijadico in par sto milijonov bomo porabili za orodje za ubijanje in bomo še dodatno amputirali sočutja kakim 1.500 bolnikom da postanejo vojaki ... pa bomo bolj varni....

kdo rabi kulturo, če pa nas ogrožajo sosednje NATO države!
Haso
# 08.03.2018 ob 17:56
Saj ni res, pa je. Ministrstvo za ukinjanje kulture. G. Žiga Turk, ki so ga levičarji pljuvali, je neprimerno bolje skrbel za kulturo, ceprav ni bilo samostojnega ministrstva.
prim00z
# 08.03.2018 ob 18:07
Sramota, upam da se taka stvar ne pozabi do naslednjih volitev
ForwardThinking
# 09.03.2018 ob 11:12
Slovenija je zborovska dežela. Imamo največ zborov na %prebivalstva.

In na to smo lahko nadvse ponosni! Prav je, da to vzdržujemo, negujemo in cenimo!
Starbuck
# 10.03.2018 ob 22:00
karakter - pozabil si še, da se poleg dobrega vpliva na psihično, mentalno zdravje, v zboru ljudje srečujejo tudi z drugimi jeziki in kulturami in si s tem širijo svoj pogled in občutek za drugačnost, kar posredno vpliva, da so bolj dojemljivi za nove stvari.
monte
# 08.03.2018 ob 21:05
REsnica:

Mogoče se boš moral najprej naučiti ločiti različne stvari in ne mešat skupaj vse počez. Zgoraj v prispevku je govor o Ministrstvu za kulturo in njegovem domnevnem ukinjanju financiranja zborov.
V tem kontekstu je omenjanje EME (in tebi "ljubega" Raya) povsem brezpredmetno, ker EME ne financira Ministrstvo za kulturo.
DrKošarke
# 08.03.2018 ob 23:56
vsi samo fehtajo. pejte delat pa turiste igrajte prostovoljno heh
zamudnik
# 08.03.2018 ob 20:55
A zbore res kdo posluša?
monte
# 08.03.2018 ob 19:03
"...z zmanjševanjem postavke, ki obsega manj kot 2% proračuna?!..."

50x2 %... in proračuna ni več. Takih, ki bi "samo" 1 ali 2 % iz proračuna, pa je v tej deželici na desettisoče.
In ta "grda" država več kot polovico letnega proračuna nameni samo za socialne transferje (veliko vrst jih je: sociala, penzije, dokladi, štipendije, najrazličnejše pomoči, itd. itd. ...) in državno upravo.Tisti, ki se zgražate nad tem, kajj vse "grda" država noče financirati, se v primeru zborovskega petja vprašajte (in si tudi pošteno odgovorite), kolikokrat na leto prisluhnete zborovski glasbi, pa kolikokrat na leto obiščete kako prireditev z zborovskim petjem (in pri tem plačate vstopnino za prejeti glasbeni užitek)???
Ne z besedami, z dejanji bo treba pokazati privrženost nečemu.
Zbori si bodo pa morali delovanje omogočiti z lastnimi prihodki, donatorji in obiskovalci nastopov. Ne samo jamrat in zahtevat.
Bivši uporabnik
# 08.03.2018 ob 17:01
Bolj koristno, če bi dali več denarja za vojsko namesto za nekakšno petje
genniuuss
# 08.03.2018 ob 16:17
kulturniki so takoj za javno upravo,
ne zavedajo se da nismo več v socializmu,
treba je zamenjati mišljenje,
vstopiti na prosti trg, zaslužiti vsakdanje peneze,
primer z njihove branže - perpetum jazzile.
Bivši uporabnik
# 08.03.2018 ob 16:46
Kaj pa maš sploh od tega vreščanja ? Naj raje kaj koristnega delajo
Kazalo