Sliko so leta 2013 ukradli z gradu Buriasco v Piemontu, osem let pozneje pa se je zelo podobna slika pojavila na razstavi v Lucci. Na razstavi leta 2021 je bilo navedeno, da prihaja slika iz Vile Maidalchina, ki je v Sgarbijevi lasti.

Vittoria Sgarbija preiskujejo zaradi kraje kulturne dediščine, sam pa krivdo zavrača. Foto: EPA
Vittoria Sgarbija preiskujejo zaradi kraje kulturne dediščine, sam pa krivdo zavrača. Foto: EPA

Državno tožilstvo v italijanskem mestu Macerata Sgarbija preiskuje zaradi suma kraje kulturne dediščine oz. zaradi suma, da je prikril dejstvo, da je sliko pridobil nezakonito. Sam krivdo zavrača.

Gre za Manettijevo sliko z naslovom Prijetje svetega Petra. Leta 2013 so neznani storilci vlomili v grad Buriasco v Piemontu na severu Italije, jo izrezali iz okvirja in odnesli. Vrednost slike je po poročanju italijanskih medijev ocenjena na več sto tisoč evrov.

Rutilio di Lorenzo Manetti (ok. 1571–1639) je bil italijanski slikar, ki je slikal v maniri poznega manierizma oz. baroka. Deloval je v Toskani, njegov sprva manierističen slog pa se je po prvem desetletju 17. stoletja spremenil pod vplivom Caravaggia, ki je imel izjemen vpliv na številne umetnike po Italiji in drugod. Na fotografiji njegovo delo Marija z detetom in nadangelom Mihaelom. Foto: Wikipedija
Rutilio di Lorenzo Manetti (ok. 1571–1639) je bil italijanski slikar, ki je slikal v maniri poznega manierizma oz. baroka. Deloval je v Toskani, njegov sprva manierističen slog pa se je po prvem desetletju 17. stoletja spremenil pod vplivom Caravaggia, ki je imel izjemen vpliv na številne umetnike po Italiji in drugod. Na fotografiji njegovo delo Marija z detetom in nadangelom Mihaelom. Foto: Wikipedija

Dodana sveča
Vittorio Sgarbi obtožbe zavrača kot obrekovanje in trdi, da gre za različni deli in da je svojega našel v zapuščeni vili Maidalchina, ki jo je leta 2000 kupila njegova mati. Vztraja, da je njegova slika izvirnik, ukradena pa slaba kopija njegove iz 19. stoletja. Med slikama je zares razlika – na Sgarbijevi je v zgornjem levem kotu videti svečo, ki je ukradena slika iz Piemonta nima. Po mnenju konservatorjev-restavratorjev je detajl s svečo dodan pozneje, nekateri pa menijo, da bi jo lahko doslikali po kraji leta 2013, da bi bilo sliko težje enačiti z izvirnikom.

Prejšnji teden je portal Il Fatto Quotidiano objavil preiskavo dela, ki je potrdila, da je Sgarbijeva slika zares ukradeno Manettijevo platno. Članek je tudi poročal, da Sgarbija preiskuje tožilstvo v Macerati, kar je osumljenec zanikal. "Il fato spet laže in navaja tajne informacije, ki so meni in odvetniku povsem neznani," je Sgarbi dejal za Corriere della Sera. "Nobenega obvestila o poteku preiskave nisem prejel. Niti ne vem, kako bi bil lahko v preiskavi zaradi kraje, ki je nisem zagrešil. Poleg tega gre za 11 let star zločin, okoliščine katerega preiskava takrat ni razjasnila," je še dejal in objavo označil za kršitev tajnosti preiskave.

V nekem drugem pogovoru za isti medij je Sgarbi zatrdil, da je njegovo delo izvirnik in da so tisti, ki ga obrekujejo nevedni.

Pozivi k odstavitvi
Po poročanju portala Art News opozicija zahteva Sgarbijevo odstavitev. Minister za kulturo Gennaro Sangiuliano pa ga je v pogovoru za italijansko televizijo Rai v torek zvečer podprl. Tudi Sgarbi je dejal, da ne namerava odstopiti. Proti Sgarbiju že nekaj časa poteka tudi preiskava zaradi nezakonitega izvoza slike francoskega slikarja Valentina de Boulogne iz začetka 17. stoletja. V tem primeru je osumljen, da je sliko poskušal prodati v tujino.

71-letni Sgarbi, sicer znan italijanski umetnostni zgodovinar, je politik iz desne stranke Naprej Italija, na položaj pa ga je imenovala premierka Giorgia Meloni. Lani je bil glasen zagovornik vladne politike, da se na vodilne položaje italijanskih kulturnih institucij vrnejo Italijani, kar so decembra ob izteku nekaterih mandatov tudi uresničili. Avgusta je Sgarbi dejal: "Mi smo prišli, oni bodo odšli. Zakaj bi moral na čelo Uffizija postaviti tujega direktorja? Ste kdaj videli, da bi Louvre vodil tujec?" Pozneje je sicer zatrdil, da se je zgolj šalil.

Na umetniškem prizorišču je znan tudi po izjavah, v katerih izreka nenaklonjenost avantgardnim umetniškim gibanjem, kakršno je bilo v 60. letih arte povera. V preteklosti je napovedoval tudi razstavo na temo iztrebkov, ki pa je potem ni uresničil. Leta 2011 je kuriral italijanski paviljon na Beneškem bienalu.

Zaposleni v rimskem muzeju MAXXI so se v odprtem pismu kritično odzvali za Sgarbijeve neprimerne izjave. Foto: EPA
Zaposleni v rimskem muzeju MAXXI so se v odprtem pismu kritično odzvali za Sgarbijeve neprimerne izjave. Foto: EPA

Deležen kritik zaradi seksističnih izjav
Lansko poletje se je nanj sprožil plaz kritik zaradi seksističnih izjav, ki jih je izrekel na dogodku v rimskem muzeju umetnosti 21. stoletja MAXXI. Bahal se je, da je imel ta mesec spolne odnose z devetimi ženskami, ob tem pa za "tragično" označil to, da je nekdanji premier Silvio Berlusconi "v življenju spal z manj kot sto ženskami". V odprtem pismu so njegove izjave obsodili vsi zaposleni v muzeju. Ko je bil na lanski očetovski dan gost pogovorne oddaje Domenica In, se je po poročanju Euronewsa"pošalil", da so "vsa dekleta, rojena leta 2000, vlačuge". Sgarbi se je na kritike odgovoril, da gre za svobodo govora.