S tem je končana nekajletna sodna bitka glede izvoza dela, ki je trajala od leta 2021. Nekdanji lastnik slike Alex Postiglione je decembra leta 2017 vložil zahtevo za izdajo izvozne licence slike umetnika Jacopa Bassana. Licenco je izdal urad za izvoz blaga v Pisi na podlagi poročila, ki so ga po preverjanju dela pripravili strokovnjaki z ministrstva za kulturo. Sliko je nato kupil neznani kupec iz ZDA, leta 2021 pa ga je ta prodal Skladu Getty, poroča portal Art Newspaper.

Oktobra leta 2021 so na prodajo in izvoz slike opozorili italijanski mediji in šele nato je ministrstvo za kulturo preklicalo izvozno licenco ter dal Skladu Getty 60 dni časa, da vrne delo

Italiji. Na to sta se nato pritožila Sklad J. Paul Getty Trust in Alex Postiglione.

V preklicu licence je ministrstvo med drugim navedlo, da je vloga vsebovala "nezadostne in zavajajoče" informacije o sliki in ni navedla pravega naslova dela. Gre torej za Bassanovo sliko iz leta 1554. Predstavlja svetopisemski prizor iz Stare zaveze (Mojzes 16), skozi stoletja pa je zamenjala kar nekaj naslovov – med drugim Čudež s hlebci in ribami, Čudež z jerebicami in mano, Čudež z jerebicami in Čudež s prepelicami in mano. Po navedbah Italijanskega državnega sveta so na ministrstvu v preklicu licence še navedli, da je bila slika predstavljena v slabem stanju, točneje "umazana in s patino, ki je v veliki meri zastrla dejansko stanje in kakovost dela".

Strokovnjaki ministrstva so ob prvih pregledih slike vrednost dela ocenili na od 70.000 do 120.000 evrov, pozneje pa so v preklicu na ministrstvu zatrjevali, da gre za "absolutno mojstrovino mojstra Bassana, ki je izjemnega umetniškega in zgodovinskega pomena za beneško renesančno umetnost in narodni kulturni zaklad." Navedli so še, da so se kakovost ter izjemna zgodovinska in umetniška vrednost dela pokazale šele pozneje.

Italijanski državni svet se v razsodbi z ministrstvom ni strinjal, da bi Postiglionejeva vloga navajala "lažne navedbe". S tem je odgovornost za podcenjevanje slike pripisalo strokovnjakom komisije za izdajo licenc. Kot piše v sodbi, je imela komisija "osnovno in kočljivo nalogo, da razišče blago kulturnega pomena". Popolnoma jasno je, še nadaljuje državni svet, da je treba "takšnemu blagu, zlasti, kadar gre za starejša časovna obdobja, posvetiti več pozornosti."

S sodbo je državni svet razveljavil preklic licence, pa tudi razsodbo nižjega sodišča, ki je razsodilo v korist zahtevi kulturnega ministrstva. "Gre za prelomno odločitev, ki bo pomembno vplivala na mednarodno kroženje umetnin italijanskega izvora," je po navedbah portala Art Newspaper dejal Giuseppe Calabi, odvetnik, ki je v pritožbi zastopal Sklad Getty. Sodbo, na katero se ni mogoče pritožiti, pozdravlja. "Institucije in zbiralci zunaj Italije bi lahko postali nenaklonjeni kupovanju umetnin italijanskega izvora, če država kljub izdani izvozni licenci te ne bi upoštevala. Po zaslugi tega primera pa bo morala biti država previdnejša pri preklicih licenc," je še dejal.