Tudi vse radikalne poetike, ki jih gledališče preizkuša, da bi si povrnilo zaupanje, ne pomagajo, kvečjemu nasprotno – gledališče še bolj potiskajo v nekakšno osamo, na rob interesa in v položaj, ko se ukvarja samo še samo s sabo, je o knjigi dejal avtor spremne besede, režiser Janez Pipan, ki knjigo, ki je v izvirniku izšla marca 2020, dojema kot ostro kritiko gledališča. Knjigo je prevedla Mojca Kranjc.

Po avtorjevi tezi se je to zgodilo zato, ker se je gledališče odpovedalo sebi kot umetnosti in ker želi postati nekaj drugega. "Ker želi postati na primer politična tribuna, nekakšna terapevtska delavnica, želi postati prostor nekakšnih osebnih izpovedi. Skratka, ker gledališče počne oziroma ponavlja stvari, ki jih počnejo že drugi družbeni sistemi, kot so politika, ekonomija, mediji itn.," je povedal pisec spremne besede.

Hayner po Pipanovih besedah predlaga, da bi se morali znova vprašati o nekaterih temeljnih pojmih, ki so gledališče osmišljali v njegovih najboljših časih, kot so: kaj je gledališče kot umetnost, kakšen je njegov smisel in zakaj sploh obstaja.

"Gledališče, pravi Hayner, uprizarja vse, a hkrati tudi vse postavlja pod vprašaj, vse ponuja v razpravo, o vsem je mogoče skozi gledališče podvomiti, o tem razpravljati in hkrati vedno ponuja tudi nekaj novega. Se pravi ponuja neko alternativo obstoječemu in to lastnost je po avtorjevem mnenju zdajšnje gledališče izgubilo," je povedal Pipan.

Po njegovem mnenju gre za knjigo oziroma esej, ki jo bo treba nenehno prebirati in se spraševati, ali je to res tisto, kar gledališče osmišlja, ga dela zanimivega, provokativnega in estetsko vznemirljivega, ali pa podlegamo nekemu mehanizmu družbene ureditve, ki temelji na proizvodnji in prodaji. Na ta način, tako Pipan, gledališko umetnost "degradiramo na čisti objekt menjave, prodaje, objekt, ki ne povzroča več nikakršne refleksije, premisleka, niti čustvenega odziva pri gledalcu".

Hayner (rojen leta 1988) je literarni in gledališki kritik, večletni urednik referenčnega nemškega mesečnika "za gledališče in politiko" Theater der Zeit, znanega tudi bralcem slovenskega mesečnika Literatura, za katerega piše recenzije v nemščino prevedenih slovenskih literarnih del.