Otroci so precej bolj domiselni in sproščeni kot odrasli, kar se kaže tudi pri tvorbi domišljijskih besed, ki si jih ti zapomnijo ob gledanju znanih risank, kot so npr. Smrkci, in ki jih nato s pridom uporabljajo. Astrosmrk namreč ne odide v vesolje, ampak v risanki tja kar "odsmrklja". Celo mnogim odraslim, kaj šele otrokom, posebej pa še tujcem, se nekatere tvorbe v slovenščini zdijo prava "smrkščina", zaradi česar nastanejo oblike, kot so "ludek" (človek) in "sosedka" (soseda) ter "jestem" (jem) in "potovajo" (potujejo). Vsakršno ustvarjalno veselje pa se tako za male kot velike, Slovence ali tujce, konča v realnosti knjižnega jezika, npr. pri učenju nadomestnih osnov nepravilnih glagolov v različnih jezikih ‒ te ima na neki način tudi slovenščina! Učencem in dijakom bi namreč zelo pomagalo, če bi nekatere posebne oz. neobičajne primere imenovali nepravilni glagoli, kajti ti so v pedagoški praksi obravnavani kot posebnosti, s čimer pa ta problematika ni dovolj izpostavljena.*

Besede, ki izražajo dogajanje, stanje, potek ali dejanje ipd., se v šoli učimo spregati. Slovenščina vse glagole sprega po predpisanih spregatvenih vzorcih, tako da k osnovi dodaja tipične končnice oz. obrazila in jih zamenjuje glede na kategorijo spola (npr. ona je prišla in on je prišel) in števila ter osebe (npr. midva sva prišla in oni so prišli). Glagolske oblike se spreminjajo tudi glede na čas (npr. zdaj pridem in prišel bom jutri) in naklon (npr. pridi (velelnik), bi prišel, če … (pogojnik)).

Spregani glagoli torej v večji ali manjši meri niso več enaki ali podobni svoji osnovni nedoločniški obliki (jesti → npr. jem, jeva, jeste – jedel – bomo jedli). V nekaterih primerih, kjer se spreminja tudi glagolska osnova, pa lahko glagol to podobnost izgubi tudi do popolnosti (npr. iti → grem, greva ‒ šel ‒ pojdemo). Te t. i. nadomestne osnove niso predvidljive in se jih je treba posebej naučiti ‒ podobno kot angleške ali nemške nepravilne glagole.

Precej nepredvidljivi so tudi glagoli, pri katerih sedanjiška oblika nastane iz nedoločniške osnove z zamenjavo mesta črk (brati ‒ berem, klati ‒ koljem), ali tam, kjer prihaja do menjave vrste samoglasnika (vzeti ‒ vzamem, spati ‒ spim, kričati ‒ kričim, vrniti ‒ vrnem, peti ‒ pojem). SSKJ zato kot iztočnico pri glagolih najprej navaja nedoločniško obliko, nato pa zapis te oblike za 1. osebo v sedanjem času, npr. plézati -am, in ne "pležem", kot to danes pogosto počnejo na Štajerskem. V Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju s konca 19. stoletja pa zasledimo še dvojnično uporabo tega glagola, tj. plezam in pležem. Posebej pa moramo biti pozorni na velelne oblike naslednjih glagolov: reči (rekel, reci), peči (pekel, peci), teči (tekel, teci) ali striči (strigel, strizi).

Pogosto imamo težave tudi pri razlikovanju med glagoloma iti in hoditi: "Moj sin gre v šolo" in "Moj sin hodi v šolo", pri čemer glagol iti (gre) izraža točno določeno smer; hoditi (hodi) pa večkratnost oz. smerno določenost. Rečemo tudi "Moj sin mora iti v šolo", kajti naklonski glagol (mora) ob sebi potrebuje nedoločnik (iti). Zanimivo je torej, da se glagolska oblika iti kot takšna v slovenščini pojavlja samo v nedoločniku, drugje pa potrebujemo nadomestno osnovo, kar pa ne drži za nekatere druge južnoslovanske jezike.

Kolikokrat smo že začeli odhajati, pa nekako kar nismo mogli oditi z obiska … Kot E. T., ki se ni mogel kar tako vrniti domov. Obiski pri znancih ali sorodnikih se lahko hitro spremenijo v dolgo uvodno pozdravljanje in še daljše poslavljanje, pri čemer uporabljamo enega od slovenskih nepravilnih glagolov: "Zdaj pa res grem" /…/ "Moram iti /…/ in nato "Ni vam še treba iti". Morda pa boste gostitelja prijetno nasmejali, če boste kar odfrčali ali odpeketali ali, kot Pipi in Melkijad, odpujsali domov. Slovenci pa še vedno zelo radi uporabimo narečne oblike, denimo "pejva" ali "idima", ki ju v knjižnem jeziku oblikujemo v lep velelni "pojdiva" ali preprosto "greva".

*Izraz "nepravilni glagol" ni slovenistični termin, uporabljen je zgolj za potrebe pričujočeg članka, s katerim smo želeli opozoriti na glagole s premenami, kakor to počnemo pri šolskem pouku angleščine in nemščine. Znanstveno jezikoslovje je pokazalo, da je tvarna podoba slovenskih glagolov nastala v okviru pričakovanih glasovnorazvojnih sprememb od rekonstruiranega praslovanskega stanja dalje ali leksemskih zamenjav, zato jih ne označuje za "nepravilne".