Jezikovni spletovalec
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.7 od 17 glasov Ocenite to novico!
Izhajamo iz nedoločne oblike. Foto: MMC RTV SLO
Da dobimo določno obliko, nedoločni dodamo končnico -i. Foto: MMC RTV SLO
Opazne razlike med določno in nedoločno obliko nahajamo pri pridevnikih velik in majhen. Foto: MMC RTV SLO
Še nekaj primerov ... Foto: MMC RTV SLO
Včasih se znajdemo v dvomu, ali gre za lastnostni ali vrstni pridevnik. Foto: MMC RTV SLO
Dvom si lahko pomagamo razrešiti s takšnimi primeri. Foto: MMC RTV SLO

Dodaj v

Jezikovni spletovalec: Kriminalni in kriminalen delavec – pomenska razlika

O določni in nedoločni obliki pridevnika – drugič
10. oktober 2018 ob 06:30
Ljubljana - MMC RTV SLO

Mark Twain je o pridevnikih zapisal, da jih je treba, če nanje naletimo, ubiti. Seveda ne vseh, a večino, saj bodo tako tisti, ki preživijo, toliko več vredni. Če jih izpuščamo, dajemo poslušalcu/sogovorcu/bralcu možnost, da samostalnike "obleče" po svoje.

Na primer ob besedi drevo si bo kdo predstavljal velik puhasti hrast, drugi japonski javor, tretji majhno smreko, ki jo ima babica, četrti pa Vojnovićevo figo. Mi jih danes ne bomo izpuščali, ampak se vračamo k njihovim oblikam.

O določni obliki lastnostnega pridevnika (veseli), po kateri se vprašamo kateri, smo že pisali, sicer pa uporabljamo nedoločno obliko (vesel), po kateri se vprašamo kakšen in jo bomo pogledali danes.

Nedoločna oblika lastnostnega pridevnika

Letos smo v jezikovnem spletovalcu pripravili kviz, s katerim lahko preverite svoje znanje. Najdete ga na dnu članka.

.

Ob prvi omembi
Gre za osnovno obliko lastnostnega pridevnika (brez končnega -i), ki jo uporabljamo v nasprotnih primerih kot določno. Torej, ko kaj ni točno določeno, znano (Na ulici stoji zanimiv glasbenik – pač eden) oziroma nekaj omenimo prvič (Na oder sta stopila zasanjan violinist in sproščen Nick Cave ...), pri naslednji omembi sledi določna oblika (Zasanjani glasbenik si je violinski lok zataknil za suknjič).

Pridevnik v vlogi povedkovega določila
Tudi v povedkovem določilu moramo uporabiti nedoločno obliko (Koncert je bil odličen. Tomaž je vesel. Njen obraz je lep.)

Za zaimkom vsak in ves
Za zaimek ves velja, da za njim stoji pridevnik z določno obliko (Ves ljubi dan je igral kitaro). A če ves pomeni »popolnoma, povsem«, uporabimo nedoločno obliko (ves skuštran je plesal po odru, ves premražen je čakal pred vhodom). Nedoločna oblika je nujna tudi za zaimkom vsak (Vsak dober glasbenik se prilagodi akustiki dvorane).

Vrstni pridevniki
Po vrstnih pridevnikih se vprašamo z vprašalnico kateri, imajo pa določno obliko, zato pri njih nimamo večjih težav z izbiro končnice (pralni stroj, rumeni karton, črni pas, slovenski jezik, literarni kritik, prenosni računalnik, zeleni čaj).

Težave pa nam povzroča ločevanje vrstnih pridevnikov od določne oblike lastnostnih pridevnikov, saj je pomemben predvsem kontekst.

Srečen ali srečni dan
Gre za vrsto ali lastnost dneva? Če je danes vaš srečni dan, je to posebna kategorija dneva, podobno kot rojstni dan. Imam ga vsako leto, le točnega datuma ne poznam, ker me vsako leto obišče nenapovedano, tako nimam niti časa, da bi ohladila pivo. Sicer pa je tudi dan, ko prejmem plačilo, precej srečen. V prvem primeru gre za t. i. vrsto dneva, kot razberemo iz konteksta. V drugem pa za povedkovo določilo, kjer je možna le nedoločna oblika.

Ciničen ali cinični človek?
Cinični
Marko (vrstni) je prijatelj, ki je znan po svoji ciničnosti, zaradi katere je dobil to ime. Sicer je bil kdaj tudi Matic ciničen (lastnostni), a res izjemoma. V prvem primeru se vprašamo kateri in gre za osebo, ki je znana po tej lastnosti, zato pridevnik rabimo vrstno. V drugem gre ponovno za povedkovo določilo, zato je možna le nedoločna oblika.

Pralni ali pralen vzglavnik? Kratek ali kratki stik?
V pralni stroj (vrstni) smo dali pralni prašek (vrstni) in oprali pralen vzglavnik (lastnostni). Pralni vzglavnik se je nato skrčil. V prvih dveh primerih gre za vrstnost, vprašamo se kateri. Tretji primer pa ne spada v neko "deklarirano" skupino vzglavnikov (kot denimo anatomski vzglavnik), saj za zdaj še ne obstaja takšna vrsta vzglavnikov. Gre za lastnost, po kateri se vprašamo kakšen vzglavnik. Ker pa je ta vzglavnik nato omenjen drugič in je s tem bralcu že znan, dobi lastnostni pridevnik določno obliko.

Kratki stik (vrstni) je trajal kratek čas (lastnostni) in pri prisotnih povzročil kratek molk (lastnostni). Kratki stik je vrsta stika, vprašamo se kateri stik, izraz se uporablja na področju elektrotehnike, besedno zvezo pa uporabljamo tudi preneseno (med njima je prišlo do kratkega stika). Pridevnik kratek je rabljen kot lastnost, vprašamo se kakšen molk, saj ne poznamo več vrst molka. Podobne stalne besedne (pridevniki so rabljeni vrstno), kot je kratki stik, so: sladka voda (dejansko ni sladka, ne gre za lastnost, temveč poimenovanje za vrsto vode), enako belo vino in bela tehnika.

Želite beli ali črni kruh?
Vrnimo se h kruhu. Če vas kdo sprašuje po vrsti kruha, bo rekel: Kateri kruh želite? Želim belega, ne črnega. Pri tovrstnih primerih, ko izpustite samostalnik, ne smemo pozabiti, da v odgovoru ne uporabimo navadnega tožilnika (beli). Tukaj je pridevnik po obliki enak rodilniku.

Kdo je kriminalen in kdo kriminalni delavec?
Kriminalen
delavec podjetja je v prostem času rad prebiral kriminalni roman. Ko je sam zakrivil kriminalno dejanje, ga je odkril kriminalni agent. Po prvem pridevniku se vprašamo kakšen in ima pomen zelo slab, nesprejemljiv človek. Pri primeru kriminalni roman pa gre za vrsto s pomenom, 'ki obravnava kriminal'. Vprašamo se kateri. Kateri je tudi vprašalnica za primer kriminalni agent, gre za vrstnost s pomenom, 'ki se ukvarja s kriminalom'.

Za konec še anekdota o norveškem pisatelju Peru Pettersonu in pridevnikih. Ko je pisatelj leta 2013 obiskal Maribor, kjer je govoril o svojem romanu Konje krast, ga je dijakinja vprašala, kakšen pomen imajo barve v njegovem romanu (Nad drevesi ob jezeru je rdeča svetloba; zlati rez čez dolino; sonce je zdaj bolj rumeno; sonce je čisto belo sijalo). Pisatelj se je nasmehnil in rekel, da nimajo pomena, saj tam, od koder prihaja, pač vidiš veliko narave, neba in tudi svetlobe v različnih odtenkih. Glavna oseba tega romana se morda ne bi popolnoma strinjala. Če ste pozorni, odgovor najdete v romanu (Konje krast 2012: 183). Izvedeli boste, da je barve naenkrat videl drugače, tik pred tem pa tudi, zakaj.

Za kviz kliknite tu.

Andrej Salobir, R. D.
Prijavi napako
Komentarji
Prepečenec
# 10.10.2018 ob 07:59
Odličen članek in neskončno uporaben. Zaradi vas bomo odslej bolj pravilno uporabljali slovenščino. Hvala.
GupeM
# 10.10.2018 ob 07:42
Hmmm... Z večino napisanega se sicer strinjam, vendar ne poznam nobenega električarja, ki bi uporabljal izraz kratki stik. Vedno se uporablja kratek stik (še pogosteje kurcšlus :) ).

Še o kvizu: Zakaj velik črn bik ni pravilno? Govorimo namreč o lastnosti bika, ne o vrsti.
P!nk
# 10.10.2018 ob 08:12
Upravičeni dvom je pravni izraz in se uporablja tudi v sodbah.
henodarling
# 10.10.2018 ob 08:10
Hvala!
Dobro, da vas imamo.
Če bi bolj negovali, spoštovali in ohranjali slovenski jezik, bi se nam ne bilo treba tako zelo bati najrazličnejših nevarnosti "od zunaj".
neradodareN
# 10.10.2018 ob 08:37
a potem sem upravičeno zgrožen, ko v ljubljani zagledam napis: Vsak dan sveži kruh/burek
GupeM
# 10.10.2018 ob 07:47
Ah ... sem pogledal razlago v kvizu. Stavka nisem v celoti prebral in nisem vedel, da gre za naslov pesmi. Če pesmi ne poznamo, ne moremo vedeti, da je bil uporabljen naslov Velik črni bik. Ker iz konteksta tega ne moremo razbrati, bi morala biti oba odgovora pravilna. Velik črni in velik črn, saj ne vemo, da govorimo o že omenjenem črnem biku oz. ne vemo, ali je to njegova lastnost, ali vrsta bika.
zakrajšek
# 10.10.2018 ob 10:52
Lepo bi bilo, ko bi napisali tudi kaj o dilemi neki / nek.
Zadnje čase se je razpasla nedoločna oblika nek (človek) - namesto neki človek. (Češ da nek že sam po sebi kaže na nedoločenost osebe ali predmeta.)
Kaj menite o tem?
maher
# 10.10.2018 ob 11:16
@zakrajšek
O tej dilemi je nekaj napisal dr. Marko Snoj:

Dvojnica nek, ki je po slovenski moderni vokalni redukciji nastala iz neki, se vse bolj uveljavlja tudi v knjižnem jeziku, razloga za to pa sta vsaj dva.
(1) Nezborni izgovarjavi sledeči zapis nek je utemeljen z dejstvom, da je končni -i, ki je pri zaimkih in pridevnikih znak določnosti, v nedoločnem zaimku neki nekako odveč.
(2) Opažamo, da se zapis neki pogosto uporablja v pomenu "točno določeni" (npr. grem na neki sestanek – vem, na katerega, a ti tega ne želim povedati), nek pa v prvotnejšem pomenu "poljubni" (grem na nek sestanek – saj ni pomembno, na katerega). V prvem primeru je določnost nedoločnega zaimka smiselna, v drugem pa ne, taka pomenska diferenciacija pa osmišlja uporabo oblike nek za izražanje drugega pomena.
Tako bi bilo, če bi bil jezik popoln. Pa ni, zato se je tudi v pomenu 'točno določeni' dvojnica nek že tako razširila, da njene uporabe ni več smiselno zajezovati, tako kot ne bi bilo več smiselno preganjati palčke, ki je po enaki redukciji nastala iz paličke.
Ob tu povedanem je treba upoštevati še zvrst besedila, ki določa njegov slog. Uporaba dvojnice nek vsaj v pomenu 'točno določeni', ki jo papir prenaša že iz časov pred SSKJ, je v besedilih visokega sloga še vedno nesprejemljiva.
andromaha
# 10.10.2018 ob 10:25
Všeč mi je,da objavljajo tudi take članke. Za pridevnike mimogrede pozabiš pravila in jih pišeš pač po občutku. Dobro je tu in tam obnoviti slovnična pravila.
asalobir
# 10.10.2018 ob 10:11
@Prepečenec

Hvala! Pokukajte kdaj tudi na naš blog. ;)
asalobir
# 10.10.2018 ob 10:10
@slo.venec

Pravilno bi bilo pametni nakup (podobno kot pametni telefon, ne pameten).
galoper
# 10.10.2018 ob 08:59
Razlaga povedkovega določila srečen je sporna, ker izraža čustveno stanje, ki ni značilnost neosebnih stvari
slo.venec
# 10.10.2018 ob 07:45
GupeM, res bi moralo pisati črn bik, ker se gleda na to, kakšne barve je.
slo.venec
# 10.10.2018 ob 07:37
Povsem enostavno je. Vrstni pridevnik se bi moral uporabljati, če nekaj uporabiš iz prej znanega seznama. Primer: videl sem tri fante, eden velik, en debel, en pa plešast (v vseh teh primerih je kakovostni pridevnik, ker se vprašamo: kakšen je vsak). Potem lahko enkrat rečemo to: ... plešasti fant, ki sem ga enkrat videl zraven še dveh.... (v tem primeru je vrstni, ker se vprašamo kateri iz skupine). Zato je meni zelo narobe, da se v medijih na veliko uporablja vrstni pridevnik.
Podnaslov "pametni nakup"za eurospin mi je napačen. Ne sprašujemo se, kateri nakup, ampak kakšen je nakup.
A je kje pravilo, da se mora vse pridevnike, ki imajo zadnji soglasnik N, pisati kot vrstne?
Jaz tudi za "center" ne bi govoril kateri npr. klinični center, ampak kakšen in bi pisal univerziteten klinični center.
Muka Lesec
# 11.10.2018 ob 10:21
Za tiste, ki jim slovenščina ne diši zelo: pravilo je čisto preprosto.
Kjer bi v anglleškem jeziku stlačili noter "the", je določna oblika. Kjer bi vstavili "a/an", je nedoločna.
Vsaj od Trubarja imamo v pogovornem jeziku členek "ta", ki nadomešča "the", "die/der/das", "la/le".
Knjižno: kakšen => moder, kateri => modri
Pogovorno: kakšen => plou, kateri => ta-plou.
Mr.Mr.
# 10.10.2018 ob 07:50
TOT narod je prišel k sebi, meče granitne kocke v parlament.
Kateri občani so metali granitne kocke, zaslužijo si nagrado? TOTI, Mariborčani. :)
slo.venec
# 10.10.2018 ob 07:43
V članku imate napisano "kriminalni roman". Če se gleda na vsebino romana in se vprašamo, kakšen je ta roman, bi se lahko reklo: "Všeč mi je kriminalen roman." Če pa imaš seznam različnih vrsto romanov, lahko rečeš: "Iz omare sem potegnil (kateri?) kriminalni roman."
luckyss
# 10.10.2018 ob 19:26
Nehajte bluzit običajnemu plebstvu s podrobnostmi, medtem, ko iz osnovnih šol spuščate polpismeno mladež , ki jo iz tira vrže le napis.."Danes nič burek, peč ne dela nikamor spljoh"
Ali pa "Wi-Fi ukinjen"..
klopecki
# 10.10.2018 ob 08:49
Ampak Mark Twain bi rekel:
Če slišiš izraza določni in nedoločni pridevnik, ju fentaj. Da jih zbrišemo z obličja zemlje. Ker ta razlika ne živi skoraj nikjer na Slovenskem. Če se je zavzemal za preprost jezik, se gotovo ne bi jajcal z nečim za večino tako izmišljenim.
Izbor
Beremo
link
Bojan Sedmak: Mraken ali Bitje ponoči
11. oktober 2018 ob 20:07 Bojan Sedmak je velik poznavalec poezije, njegovi verzi pa se dvigajo nad vse tisto, kar se je ohranilo v njegovi zavesti, in zapojejo z novo pesniško melodijo.
Več novic ...
Kazalo