Projekt je toliko bolj prepričljiv, ker je prav za jezikovne poklice značilna precejšnja prekarnost in velika individualizacija dela.

Ko je bila leta 2019 javnosti predstavljena Bela knjiga o prevajanju 2018, se njeni snovalci – čeprav so si tega želeli in se za to odkrito zavzemali – najbrž niso nadejali, da bo pogovor o jezikovnih poklicih po tem dogodku doživel tolikšen pospešek. Kmalu jim je namreč uspela prijava dveletnega projekta Če nisi preveden, ne obstajaš: pomen specializiranih jezikovnih uporabnikov za bralno pismenost v Sloveniji, ki ga je financiralo Ministrstvo za kulturo in katerega cilj je bil povečati prepoznavnost jezikovnih poklicev in njihovega pomena za sodobno jezikovno kulturo.

Sodobni čas – sodobni pristopi
V času razvoja naprednih digitalnih jezikovnih orodij, ob katerih so črkovalniki skorajda kamenodobni pripomoček, se marsikomu zdi, da je za pisanje dovolj že poznavanje omenjenih programov. A v konzorciju društev prevajalcev, tolmačev in lektorjev opozarjajo na prezrta dejstva, npr. prilagajanje besedila ciljnemu bralcu, kar se odraža tudi v slabši kakovosti strojno prevedenih in urejenih besedil. Pri prevajanju, tolmačenju in lektoriranju pa ne gre le za pridobljeno znanje in interpretacijo normativnih priročnikov, temveč tudi za komunikacijo s strokovnjaki in naročniki. Zato so se lotili široke akcije za ozaveščanje širše javnosti o pomenu jezika v javnosti in posledično tudi jezikovnih poklicev in njihovih predstavnikov. Prav želja dati dejavnosti "obraz" je vodila v več videopredstavitev posameznikov, katerih delo je tako raznoliko kot razlogi, ki jih navedejo o pomenu medjezikovnega posredovanja in prednostih dela s specializiranimi jezikovnimi uporabniki. Prvi je bil objavljen 11. januarja letos, zdaj že precejšnjo množico portretov pa lahko najdemo na YouTubu posameznih stanovskih združenj.

Dan v tolmaški kabini ali studiu za sinhronizacijo
Nastal je tudi kviz za (ne)poznavalce jezikovnih poklicev, ki je ponudil zanimive nagrade: doživetje poklicnega vsakdana. Nagrajenci – izžrebani so bili 28. februarja, 30. aprila, 30. junija, 31. avgust, 31. oktobra (zadnje žrebanje je 31. decembra) – se bodo tako lahko preizkusili kot tolmači v tolmaški kabini, ne bodo imeli skrbi s prevajalcem ali lektorjem izvlečka diplomske ali magistrske naloge, lahko pa bodo obiskali tudi studio za sinhronizacijo RTV Slovenija ter prejeli izvrstne knjižne nagrade in šli na kavo z lektorjem ali lektorico.

Društva skupaj nastopajo s prispevki v različnih spletnih okoljih, na knjižnih sejmih in okroglih mizah (Slovenski knjižni sejem, Dnevi knjige v Mariboru), izobraževanjih (imeli so predstavitev za zamejske prevajalke in prevajalce v okviru izobraževanja Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu) ter prirejajo delavnice. Zelo odmevna je bila Raznolikost prevajanja, pod okriljem Hiše Evropske unije in v okviru dejavnosti Translating Europe 8. oktobra 2021, na kateri so sodelovali dijaki iz vse Slovenije. Sicer pa so v stiku tudi s študenti, ki v poklicni svet prevajanja, tolmačenja in lektoriranja šele vstopajo.

Položaj (samo)zaposlenih v jezikovnih poklicih
Podatke o razmerah v jezikovnih poklicih so pridobili z anketo, ki so jo izvedli v aprilu leta 2020, torej po prvi razglasitvi epidemije, ko se je z izkušnjo vsaj občasnega dela od doma srečal tako rekoč vsak. Med ok. 200 sodelujočimi je bilo 80 % žensk, od teh jih je bilo 70 % starih od 30 do 50 let. 56 % je bilo prevajalcev, 15 % lektorjev, 15 % podnaslovnih prevajalcev in 7 % tolmačev. Med vsemi je bilo skoraj 40 % takih z več kot 20-letnimi izkušnjami, kar 58 % pa jih delo opravlja po avtorski pogodbi.

Zanimiva so opažanja, povezana z ustavitvijo javnega življenja oz. razglasitvijo epidemije: 56 % sodelujočih je poročalo, da se je obseg dela zmanjšal (skladno s tem se je skrajšal tudi dnevni čas, namenjen delu), zlasti pri lektoriranju, pa tudi roki plačil so se podaljšali (68 % sodelujočih je bilo plačanih pravočasno, leto prej pa 86 %). O upadu naročil in preloženih ali preklicanih projektih, npr. odpovedi filmskih festivalov in premier v kinih, zaprtju studiev za sinhronizacijo, prekinitvi snemanj in zastojih produkcije novih oddaj, krčenju programskih shem so poročali tudi iz tujine.

In vendar smo se v času zaprtja dolgčasa ali nemira v večini lahko ubranili prav z branjem.

Načrtov še ni konec
Ob nadgrajevanju Bele knjige o prevajanju 2018 je povezovanje stanovskih društev gotovo spodbudno vplivalo na to, da je zaživel tudi portal Jezikovni poklici, ki obvešča o novostih na področju, tudi do sodobnega časa prijaznem podkastu Jezikast. Poglobljeno razmišljanje o vlogi posameznih jezikovnih poklicev, o profesionalnem odnosu do dela, utemeljenem na sodelovanju in znanju, je tako zaradi projekta in dejavnosti, ki so se razvile vzporedno, vse pogostejše.