V štiridelni pripovedno-igrani miniseriji Žetev in kletev nastopata Eva Stražar in Urban Kuntarič. Foto: Radio Slovenija/Adrian Pregelj
V štiridelni pripovedno-igrani miniseriji Žetev in kletev nastopata Eva Stražar in Urban Kuntarič. Foto: Radio Slovenija/Adrian Pregelj

Februar je najkrajši mesec v letu, v katerem se v pustnem času poslavljamo od zime in slavimo prihod pomladi. Uredništvo igranega programa Radia Slovenija je v ta samosvoji mesec leta tokrat umestilo široko bero novih radijskih iger, ki bodo doživele prvo uprizoritev ali pa svojo programsko premiero. Program tega mesec še vedno ponuja igre, ki spodbujajo nekoliko globlje razmisleke, a vse svetlejše dni svetli tudi s plemenitim humorjem. To pa so gotovo razlogi, zaradi katerih se tudi ta mesec kdaj pa kdaj umaknete v slušni svet. Pred radijskim sprejemnikom ali pa na zahtevo, ko si tako zaželite.

Kaj poganja to, kar imenujemo slovenstvo? Kakšne podobe so oblikovale notranje življenje ljudi, ki jih imenujemo Slovenci?
Februarske srede so v terminu kratke radijske igre na Arsu v znamenju premiere štiridelne, pripovedno-igrane miniserije Žetev in kletev. Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata. Iskala sta nenavadne in nepoznane pripovedi, ki bi po svoji obliki bolj spominjale na pričevanja o nekih davnih, resničnih dogodkih, kot na izčiščene, spretno zapisane zgodbe. Našla sta jih v številnih zapisih slovenskih etnologov, pa tudi v ljudskih pesmih in knjigah za otroke.

Režiser Klemen Markovčič je ta kolaž prevedel v zvočni jezik, in to v pripovedno igrani obliki. Gre za nekakšno radiofonsko raziskavo pripovedovalske forme, ki ima tudi na Slovenskem bogato tradicijo. Serija torej le z govorjeno in péto besedo razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom in v pustnem času slaví slovo zime in prihod pomladi.

V prvem delu – Kresnikove prigode – smo priče nastanku sveta, pobliže pa se nam s svojo zgodbo razkrije tudi Kresnik, eno od najpomembnejših slovanskih božanstev.

O eni izmed nadarjenih žensk v zgodovini umetnosti, ki so po krivici ostale pozabljene, oklevetane ali celo vržene za zidove psihiatričnih ustanov.
Igra Vrnitev kiparke Camille Claudel v četrtkovem terminu radijske igre na Arsu, tokrat po zgodbi Marka Elsnerja Grošlja, režiji Irene Glonar in osrednji igralski upodobitvi Nataše Barbare Gračner, razkriva žalostno usodo kiparke, pozabljene in izgubljene v dolgi senci svojega moža.

Camille ni imela sreče ne v zasebnem ne v javnem življenju. Njen mentor in ljubimec je bil kipar Auguste Rodin, ki pa je njeno nadarjenost in delavnost izkoristil le sebi v korist. Brat Paul in mati pa sta Camille prav zaradi njenega ranljivega, a hkrati neupogljivega značaja, ki je rušil takratne družbene norme, dala zapreti v umobolnico. Mati je še posebej zaprosila direktorja zavoda, naj jo strogo nadzorujejo in ji preprečujejo stik s svetom.

Kaj točno je bilo posneto spodaj? – Ugrizi v sobotnih večerih na Prvem
Leta 2011 je v Uredništvu igranega programa Radia Slovenija prvič nastala serija iger, t. i. enominutnic po kratkih kratkih zgodbah Andreja Blatnika. Dobro desetletje pozneje je režiser, tudi avtor dramatizacije in radijske priredbe Klemen Markovčič zasnoval še serijo štirih takih iger, tokrat po zgodbah iz zbirke Ugrizi. Ta je leta 2018 izšla pri LUD Literatura.

V tako rekoč vseh Blatnikovih delih kritično in psihološko poglobljeno odseva sodobni čas s tesnobami in samospraševanji urbanega človeka. Za mojstra kratke forme je značilna tudi izjemna strnjenost pripovedi, ki pa v širokem dramaturškem loku izrazi zavzeto intimno moralno razmišljanje.

V prvi slušni miniaturi z naslovom Presneto oče pomotoma da sinu v šolo VHS-kaseto z risankami, ki je hkrati tudi presnetek pornofilma. V strahu, da bi se razkrila (s)porna spodnja vsebina posnetka, odhiti v šolo, kjer pa naleti na precej dvoumen odziv učiteljice. Kaj točno je bilo posneto spodaj?

Primož Vrhovec in Saša Pavlin Stošić med snemanjem radijske igre Presneto. Foto: Nada Žgank
Primož Vrhovec in Saša Pavlin Stošić med snemanjem radijske igre Presneto. Foto: Nada Žgank

Kako zvenijo pravljice o pravljicah?
Prvi februarski teden bo v nedeljo kot vedno sklenila radijska igra za otroke. Nedeljski termin ob 08.05 na Prvem je nespremenjen že desetletja ob njem pa so odraščale generacije otrok. Danes v linearnem programu ostaja kot nekakšen transgeneracijski termin, ki nagovarja zlasti starejšo, morda nekoliko nostalgično poslušalstvo, prek katerega pa gotovo gradi trden most tudi do mlajših ušes. Ta namreč do slušne vsebine najverjetneje dostopajo na zahtevo na RTV-portalu Živ Žav, kjer ima radijska igra za otroke, med vsemi vsebinami, ki nastajajo za otroke in mlade pod RTV-dežnikom, že desetletje svoj stalni, vzporedni in didaktično razširjeni domicil.

Nedeljska jutra bo februarja prebujal Pravljični cikel radijskih iger za otroke. V samosvoj slušni krog so zajete štiri pravljice o pravljicah in njihovih junakih. Kot se za (še) zimski čas spodobi, pa bo prva na to krožno slušno pot stopila Zimska pravljica po zgodbi Darke Čeh. V njej mali Snežek sredi zimskega viharja najde klobuk. Ta pa, kot je za pravljico prav, seveda ni navaden, ampak prav čarovniški ...


Vse igre so še mesec dni po predvajanju v radijskem etru na voljo na zahtevo na spletnih straneh Prvega, Arsa ali pa na RTV 365.


Spored radijski iger med 1. in 5. februarjem

Sreda, 1. februar
Kratka radijska igra 13.05 (Ars) – Eva Stražar, Urban Kunatrič: Žetev in kletev – 1 – Kresnikove prigode (premiera)

Četrtek, 2. februar Radijska igra 22.05 (Ars) – Marko Elsner Grošelj: Vrnitev kiparke Camille Claudel

Sobota, 4. februar Kratka radijska igra 22.40 (Prvi) – Andrej Blatnik: Presneto (premiera)

Nedelja, 5. februar Radijska igra za otroke 08.05 (Prvi) – Darka Čeh: Zimska pravljica (Pravljični cikel radijskih iger za otroke)