Odkar je bila v Torinu razkrita
Odkar je bila v Torinu razkrita "Mona Liza iz Islewortha", se strokovnjaki in zbiralci skupaj z občudovalci sprašujejo, katera je resnični original. Foto: Wikipedia

Slika, ki jo je v imenu anonimnih lastnikov v italijanskem mestu predstavila züriška fundacija Mona Lisa Foundation, bi lahko bila prva upodobitev Lise v njenih mlajših letih, in čeprav za zdaj še ni naprodaj, sama senzacija "resničnega originala" že buri duhove v svetu umetnosti.

Sorodna novica Odrešenik sveta Leonarda da Vincija s 450 milijoni dolarjev najdražje prodana umetnina

Rekordna prodaja dela Salvator Mundi
Podobna situacija je bila s sliko Salvator Mundi; čeprav njeno avtorstvo ni bilo nikoli potrjeno, je leta 2017 na dražbi hiše Christie's dosegla rekordno ceno 450,3 milijona dolarjev.

Oljna slika velikosti 45,4 krat 65,6 centimetra je bila dolgo izgubljena, nato se je nepričakovano pojavila na trgu, prodala po rekordni ceni, njeno novo lastništvo pa je do danes ostalo neznano.

Mona Liza ikonična že v 16. stoletju
Čeprav nekateri trdijo, da je Mona Liza, kot jo poznamo iz Louvra in tisočerih upodobitvah na skodelicah, plakatih, majicah in podobnem potrošnem blagu, resnično zaslovela s krajo leta 1911, pa je za ikonično veljala že mnogo prej. Kritik Walter Pater je v 19. stoletju jo je, kot za Guardian piše Jonathan Jones, zaradi zelenega, meglenega okolju opisal kot nekakšno zapeljivo podvodno "vampirko", še tri stoletja prej pa je burila duhove, ko je Giorgio Vasari ugotavljal, ali ima Mona Liza morda srčni utrip.

Muzej Louvre ima v lasti pet umetnikovih del, kar je več kot kateri koli drug muzej ali galerija na svetu. Se jim bo
Muzej Louvre ima v lasti pet umetnikovih del, kar je več kot kateri koli drug muzej ali galerija na svetu. Se jim bo "Mona Liza iz Islewortha" pridružila? Foto: Reuters

Mlajša Lisa ali slaba kopija?
Slika Mona Liza iz Islewortha je ime dobila po mestu Isleworth na območju zahodnega Londona, kjer je živel njen prejšnji lastnik, trgovec z umetninami. Guardianov umetniški kritik Jonathan Jones je prepričan, da je umetnina zgolj kopija slavnega dela, saj po njegovem mnenju nobena izmed do zdaj izrečenih trditev ni prepričljiva, obenem pa se mu zdi "nepredstavljivo, da bi najbolj subtilen, pozoren in neizprosno potrpežljiv umetnik ustvaril tako zanič, malomarno podobo človeškega obraza".

Cecilia Gallerani je ženska za slavno upodobitvijo da Vincijeve Dame s hermelinom. Foto: Wikipedia
Cecilia Gallerani je ženska za slavno upodobitvijo da Vincijeve Dame s hermelinom. Foto: Wikipedia

Ob tem je v članku za The Guardian podal nekaj primerov drugih da Vincijevih del, kot sta upodobitvi Ginevre de’ Benci in Cecilie Gallerani, ki po njegovem mnenju tako kot pri Moni Lisi prikazujeta "presunljivo notranjo prezenco". Zmoti ga tudi "modernost" obraza lažnega na novo oklicanega originala, katerega proporci ne ustrezajo prepoznavnim klasičnim razmerjem da Vincijevih upodobitev. Švicarska fundacija to zagovarja z argumentom, da "nova" Mona Liza svoj subjekt upodablja v njenih mlajših letih.

Kljub temu pa je verjetnost, da se bo slika, če pride kdaj na trg, bogato prodala, izjemno velika – podobno se je namreč zgodilo tudi s poškodovano kopijo Odrešenika sveta, za katero se je izkazalo, da je nastala celo stoletje po da Vincijevi smrti.

Nastajanje Mone Lize dobro dokumentirano
Vsi zapisi, ki so jih do zdaj našli v povezavi z Mono Lizo – in teh, trdi Jones, je veliko – pričajo o nastajanju zgolj enega dela, ki ga je Leonardo da Vinci ustvarjal vse življenje in ga je imel s seboj v dvorcu Amboise, kjer je preživel svoja zadnja leta. Florentinski vladni uslužbenec je leta 1503 zapisal, da se je Leonardo ukvarjal s portretom Lize del Giocondo, ki pa je ostal nedokončan, saj se je umetnik vmes dolga leta posvečal svojim izumom. To potrjujejo tudi raziskave z napravo za rentgensko fluorescenco dela, katerega plasti prikazujejo dolg in počasen proces nastajanja, še zapiše Jones za časopis The Guardian.