Ciril Kosmač je sodeloval pri TIGR-u, bil leta 1929 aretiran in zaprt v Gorici, Kopru in Rimu, na tržaškem procesu pa oproščen. Foto: Založba Beletrina
Ciril Kosmač je sodeloval pri TIGR-u, bil leta 1929 aretiran in zaprt v Gorici, Kopru in Rimu, na tržaškem procesu pa oproščen. Foto: Založba Beletrina

Pisatelj Ciril Kosmač (1910‒1980) sodi po mnenju domačih poznavalcev literature med najvidnejše književnike preteklega stoletja. Pisati je začel sredi 30. let, ko je slovensko literaturo opredeljeval socialni realizem. V književnost se je vključil s kratko pripovedno prozo, ki ji je ostal zvest ves čas svojega ustvarjanja.

Scenarist prvega slovenskega filma
V svoj prozni svet, ki ga je pogosto umestil v Tolminsko, je Kosmač vedno vnašal občečloveška, usodnostna vprašanja o posameznikovi svobodi ter smislu življenja in smrti. Po svoji povojni noveli Očka Orel je napisal scenarij za prvi slovenski umetniški film Na svoji zemlji (1948), ki ga je režiral France Štiglic. Kosmač je podpisal tudi scenarija po novelah Balada o trobenti in oblaku in Tistega lepega dne.

Presegel omejitve socialnega realizma
Med Kosmačeva najbolj poznana dela sodijo zbirke novel Sreča in kruh, Iz moje doline, V gaju življenja in njegov edini roman Pomladni dan, ki pomeni najizrazitejši povojni premik iz socialnega realizma v intimizem. Literarni teoretiki se strinjajo, da predstavlja Kosmačevo delo posebno umetniško pisavo, ki je posodobila slovensko prozo.

Novo knjigo (so)uredila pisateljeva hči
Ob letošnjem dvojnem Kosmačevem jubileju ‒ zaznamovali smo namreč tudi 40-letnico njegove smrti ‒ so pri založbi Beletrina izdali obsežno knjigo Lovim pomladni veter, ki sta jo uredila Andraž Gombač in pisateljeva hči Nanča Kosmač Kogej. V njej je zbranih 33 novel, ki jih je Kosmač od zgodnjih 30. do konca 50. let objavil le v časopisih in revijah.

Veliko zgodb je bilo presenečenje tudi za hčerko Nančo, ki je o razlogih, da je želela to objavo, povedala:
Veliko zgodb je bilo presenečenje tudi za hčerko Nančo, ki je o razlogih, da je želela to objavo, povedala: "To ni kronologija o zorenju pisatelja, kako je njegovo pisanje postajalo vedno boljše. To je kronologija fašizma in na neki način njegova avtobiografija." Foto: Založba Beletrina

Gombač predvideva, da je ljubiteljem Kosmačevega dela že zdaj dobro znana novela Gosenica, ki je del nove knjige ‒ a zdaj je tu še več zgodb, v katerih pisatelj živo pripoveduje o svojem jetništvu v Gorici in Kopru ter prvem tržaškem procesu, na katerem je bil z 19 leti najmlajši med obtoženci. Po nočnem begu čez rapalsko mejo je v emigrantskem tisku pričal tudi v imenu v Bazovici ustreljenih tovarišev.

Pričevalec upora Primorske
Knjiga prinaša še doslej neznane spomine na pisateljeva težka begunska leta v Sloveniji in Evropi, zaokrožajo pa jo novele o partizanskem boju in zmagi nad nacifašizmom. "Niz 33 besedil se sklene svetlo. Kosmač je prestal hude preizkušnje, a ni mračen pisatelj, nasprotno. To je knjiga upora in upanja," je poudaril Gombač.

Po več izpeljanih predstavitvah bosta Gombač in pisateljeva hči knjigo ob današnji obletnici predstavila v Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu, 3. oktobra pa bo sledila še predstavitev na Kosmačevi domačiji v Bukovci na Slapu ob Idrijci. "Zgodbe o fašističnem nasilju, uporu pokončnih Primorcev in še marsičem bodo tako zazvenele tam, kjer se dejansko dogajajo, in situ," so navedli pri založbi.