Knjiga Izidor Cankar - mojster dobro zasukanih stavkov prinaša življenjsko zgodbo pisatelja, umetnostnega zgodovinarja in diplomata, izbor njegovih zapisov in študije o njegovem delu. Foto: Mladinska knjiga
Knjiga Izidor Cankar - mojster dobro zasukanih stavkov prinaša življenjsko zgodbo pisatelja, umetnostnega zgodovinarja in diplomata, izbor njegovih zapisov in študije o njegovem delu. Foto: Mladinska knjiga
Izidor Cankar
Umetnostni zgodovinar, univerzitetni profesor, pisatelj, duhovnik, politik, urednik, publicist, kritik in prevajalec Izidor Cankar je zase pravil, da je estetika njegova neozdravljiva bolezen. Foto: Arhiv RTV SLO
Izidor Cankar
V Moderni galeriji je trenutno na ogled razstava diapozitivov s podobami arhitekture, ki jih je Izidor Cankar zbral za potrebe študija umetnostne zgodovine. Foto: Moderna galerija

Obsežno delo Izidor Cankar - mojster dobro zasukanih stavkov združuje življenjsko zgodbo pisatelja, izbor njegovih del, študije o njem in več kot 200 fotografij, o njem pa pišejo Alenka Puhar in številni soavtorji. Izidor Cankar je bil velik podpornik slovenske umetnosti, postavil je temelje umetnostnozgodovinske vede v Sloveniji in bil eden od soustanoviteljev Narodne galerije, kjer so knjigo tudi predstavili.

Rodil se je leta 1886 v Šidu v Slavoniji, že kot otrok pa je prišel v Ljubljano. Potem ko je njegov oče Andrej s kartanjem zapravil premoženje, je Izidorja pod streho vzela babiaca. Po besedah avtorice Alenke Puhar je otroštvo na njej pustilo močan pečat, saj je vse življenje iskal zavetje družine.

Kakor širši javnosti bolj poznan bratranec Ivan Cankar je tudi Izidor vplival na pomembno slovensko književnost. Njegov roman S poti je po besedah soavtorja biografije Luke Vidmarja najboljši slovenski roman. V delo, polno avtobiografskih prvin, je pisatelj ujel notranji razkol med posameznimi idejami.

Dobro desetletje je bil duhovnik, a je leta 1926 izstopil iz Cerkve ter se poročil in si ustvaril družino. Za duhovniški poklic se je po besedah enega od soavtorjev biografije Aleša Mavra odločil predvsem zaradi priložnosti družbenega napredovanja.

Bil je prvi profesor umetnostne zgodovine na takrat novonastali Univerzi v Ljubljani. Deloval je tudi kot urednik Doma in sveta in je do veljave pomagal mnogim piscem. Bil je angažiran politični aktivist, poleg tega se je udejstvoval v diplomaciji. Deset let je bil poslanik v Južni in Severni Ameriki, kot član vlade je deloval v Londonu. Po drugi svetovni vojni je bil odrinjen, večina dejavnosti, s katerimi se je nekoč ukvarjal, pa mu je bila preprečenih. Umrl je leta 1958.

Študije v obsežni dokumentarni biografiji so prispevali še Igor Grdina, Irene Mislej, Bernard Nežmah, Željko Oset in Milček Komelj, uredila pa jo je Nela Malečkar.

Spomin na Cankarja, Molèta in Stelèta
Pravzaprav deli Cankar 130-letnico svojega rojstva še z dvema pomembnima slovenskima umetnostnima zgodovinarjema, Vojeslavom Molètom in Francetom Stelètom. Zato je Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani trojici posvetili dvodnevni simpozij. Ta bo danes in jutri potekal v prostorih Filozofske fakultete, Moderne galerije in Narodne galerije, na njem pa bodo med drugim spregovorili Andrej Smrekar, Tine Germ, Samo Štefanac, Matej Klemenčič, Blaž Zabel, Asta Vrečko, Bernard Nežmah, Bogo Zupančič, Katja Mahnič in Nataša Golob.