Aktualni predsednik Dušan Merc je prepričan, da so izzivi vedno obstajali in vedno bodo, namen društva pa po njegovih besedah ostaja ohranjanje slovenske literature in slovenskega jezika.

Na začetku marca so v pisateljski vili na Tomšičevi ulici v Ljubljani organizirali literarno branje v znak solidarnosti z ukrajinskimi književniki. Foto: BoBo
Na začetku marca so v pisateljski vili na Tomšičevi ulici v Ljubljani organizirali literarno branje v znak solidarnosti z ukrajinskimi književniki. Foto: BoBo
Sorodna novica Društvo slovenskih pisateljev zaskrbljeno zaradi priprav Slovenije na Frankfurt 2023

Začenjajo se knjižni dogodki na prostem
Ob obletnici bo na DSP-ju v sredo okrogla miza, na kateri se bodo ozrli na polpreteklo zgodovino in izzive, sledilo bo branje članov in članic. V četrtek bo sledil pogovor o katalonski književnosti in prevajanju, v petek in soboto pa se bo DSP pridružil Sejmu na zraku v parku Zvezda, v okviru katerega bo potekala tudi Noč knjige, ki jo je založba Sanje posvetila stoletnici rojstva pesnika Karla Destovnika - Kajuha.

Programski vodja Slovenskih dnevov knjige Aljaž Koprivnikar je povedal, da bo tokratni konec tedna preddogodek za 27. Slovenske dneve knjige, ki bo med 16. in 19. junijem na vrtu DSP-ja. Predstavili bodo slovenske založbe in najnovejše dogajanje v slovenski literaturi ter se povezali z drugimi vejami umetnosti. Dnevi knjige bodo tudi drugod po Sloveniji.

Pobudnik in prvi predsednik: Davorin Trstenjak
DSP bo z omenjenimi dogodki obudil spomin na april 1872, ko je skupina književnikov v Ljubljani ustanovila prvo pisateljsko društvo na pobudo Davorina Trstenjaka, ki je bil tudi prvi predsednik. Ker je kmalu zamrlo, so leta 1885 uradno ustanovili Pisateljsko podporno društvo, ki je delovalo do leta 1915, ko ga je avstrijska oblast razpustila.

Leta 1920 je bilo ustanovljeno Društvo slovenskih leposlovcev oziroma književnikov, to pa se je leta 1968 uradno preimenovalo v Društvo slovenskih pisateljev. Bili so vzponi in padci, je na novinarski konferenci povedal Merc, a temelj društva po njegovih besedah ostaja: ohranjati slovensko literaturo in jezik ter delovati tako znotraj države kot tudi na zunaj.

V društvu se samostojno in prostovoljno povezujejo slovenski pisatelji ter tako uresničujejo svoje skupne družbene in kulturne interese. Foto: BoBo
V društvu se samostojno in prostovoljno povezujejo slovenski pisatelji ter tako uresničujejo svoje skupne družbene in kulturne interese. Foto: BoBo

Ključna vloga pri slovenski osamosvojitvi
V 150-letni zgodovini je Merc izpostavil zlasti obdobje po drugi svetovni vojni. Tedanja Jugoslavija je po njegovih besedah imela težnje po unitarizmu in jezikovni prevladi nad slovenskim šolstvom in pisateljevanjem, a je društvo odgovorilo na pritiske iz Beograda. Pomembno vlogo pa je imelo tudi pred osamosvojitvijo Slovenije, ko je bilo "idejno jedro" tega procesa. Zatem so se razmere spremenile, tako kot tudi celotna družba, se spominja Merc.

Danes DSP pripravlja raznovrsten program bolj ali manj stalnih prireditev, izdaja zbirko Litterae slovenicae, ki je s prevodi del v tuje jezike pomembna zlasti zaradi sejmov v Frankfurtu in Bologni, na katerih bo Slovenija leta 2023 in 2024 častna gostja, ter spletno revijo Vrabec anarhist.

Podpredsednik DSP-ja Zoran Pevec je prepričan, da je književnost kljub okolju, v katerem živimo, pomembna tudi zaradi tega, ker "presega algoritem neoliberalističnega plenilstva". Prireditve po njegovih besedah potekajo od 8. februarja, ko se predstavijo novi člani DSP-ja, do konca leta, ko se med drugim zvrstijo še predstavitev zamejskih avtorjev, počastitev svetovnega dneva knjige, Slovenski dnevi knjige, mednarodni festival Vilenica, sodelovanje na Slovenskem knjižnem sejmu in različna branja.

Vodstvo Društva slovenskih pisateljev je lani gostil tudi predsednik republike Pahor. Na pogovoru so izmenjali poglede na vprašanja, kako naj vsakdo po svojih močeh prispeva k
Vodstvo Društva slovenskih pisateljev je lani gostil tudi predsednik republike Pahor. Na pogovoru so izmenjali poglede na vprašanja, kako naj vsakdo po svojih močeh prispeva k "renesansi javne razprave o pomembnih družbenih vprašanjih, ki zadevajo vse". Pisatelji so namreč pred tem javno izrazili "zaskrbljenost nad politično, gospodarsko in moralno krizo slovenske družbe". Foto: Daniel Novakovič/STA
Sorodna novica Akademik Janko Kos izstopil iz DSP-ja, ker ne bodo sodelovali na obletnici države

V Vilenici podelijo tudi istoimensko nagrado in kristal, podpredsednica Suzana Tratnik pa je omenila še druge nagrade. DSP namreč od leta 1983 podeljuje tudi Jenkovo nagrado za najboljšo pesniško zbirko in od leta 1998 Stritarjevo nagrado za mladega literarnega kritika ali kritičarko. Poleg tega vsako leto razpiše nagrado Slovenskega knjižnega sejma za literarni prvenec v prozi, poeziji ali dramatiki. Seznam zadnje nagrade po njenih besedah kaže, da je večina avtorjev danes uveljavljenih literatov.

Slabo desetletje DSP podeljuje tudi nagrado desetnica za najboljše otroško ali mladinsko delo. Kot je povedala predsednica sekcije za otroško in mladinsko književnost Nataša Konc Lorenzutti, se v sekciji ukvarjajo tudi s pedagoško dejavnostjo, da bi vzgajali mlade k branju, pripravljajo pa še projekt Povabimo besedo, v okviru katerega pisatelji nastopajo po šolah.