V pismu, ki ga je napisal predsednik DSP-ja Dušan Merc, z njim je soglašal upravni odbor DSP-ja, se kot reprezentativna organizacija slovenskih pisateljev in pisateljic sprašujejo, kakšna bo usoda slovenske predstavitve na sejmu in kakšen izkupiček za slovenske avtorje in založništvo lahko pričakujejo. "Očitno je, da je vodenje projekta znotraj Javne agencije za knjigo RS turbulentno in strokovno vprašljivo," je zapisal Merc in dodal, da se jim zdi smiselno in za javno/strokovno razpravo spodbudno, da bi pregledno razgrnili temeljne podatke, ki so vodilo priprav.

Zanima jih, kaj je strategija nastopa Slovenije kot častne gostje na največjem knjižnem sejmu na svetu. Kot so zapisali, zamenjava vodstva Javne agencije za knjigo RS (JAK) in zamenjave v svetu agencije dokazujejo, da se usmeritve spreminjajo in da se bodo verjetno še spreminjale, zato jih zanima tudi, kdo je oblikoval novo strategijo in kdo jo vodi glede na to, da je Rupel kot direktor JAK-a črnogled glede svoje prihodnosti in je tudi napovedal, da si želi, da bi ga kdo zamenjal.

Društvo pisateljev zanima tudi, kateri od odborov za nastop v Frankfurtu oz. kateri posvetovalni organ – oblikovanih je bilo več, nekateri so se prenehali sestajati, ker jih JAK ni več pozval k delu, pojavili so se novi – sprejema odločitve.

Na Rupla so naslovili tudi vprašanje, kateri založniki so bili povabljeni k dajanju predlogov, kateri so bili sprejeti in kateri zavrnjeni, kaj so prioritete nove vizije in kdo jih je postavil, kdo in po kakšnih merilih je izbral nemškega in slovenskega selektorja ter s kakšnimi mehanizmi bo JAK podprl neposredne nastope slovenskih založnikov v poslovanju s tujino.

Zanima jih tudi, kako je bila izbrana nemška literarna agencija, ki naj bi v Nemčiji delovala v imenu slovenskih založnikov in avtorjev ter kdo in zakaj je predlog glavnega gesla slovenskega nastopa, poetični in kozmopolitski verz pesnika Edvarda Kocbeka Sosed na oblaku, zamenjal z geslom Satovje besed, ki predstavlja ruralnost in domačijskost.

Zakaj naj Nemci izbirajo s spiska? To kaže na pohlevnost.

Pristop, da Slovenci ponujamo nemški strani spiske, s katerih naj si ona izbere, katere prevode bo JAK financiral, kot piše v pismu, "govori o pohlevnosti in nesamozavesti, pokornosti ter ponižnosti". Kot še piše, bi prvi korak nedvomno moral biti izbor knjig, ki jih Slovenija želi predstaviti Nemcem in svetu, manjši, drugi del pa naj bi bile knjige, ki si jih nemški založniki izberejo sami. Še posebej, ker naj bi vse to financirala slovenska stran. Zanima jih tudi, kako bodo predstavili zgodovino slovenske knjige.

Na direktorja JAK-a so naslovili tudi bolj tehnična vprašanja: koliko denarja bo dejansko namenjenega slovenskemu nastopu v Frankfurtu, kakšen je urnik poteka priprav, v kakšni meri in kako se bodo v nastop slovenske knjige in jezika vključila druga ministrstva?

V DSP-ju so prepričani, da bi javna razgrnitev podatkov odgnala vsakršne dvome in sume o "rokohitrskih, lobističnih in političnih ozadjih priprav na možnost izjemnega, strokovnega in samozavestnega nastopa slovenske literature in slovenskega založništva na največji knjižni prireditvi na svetu".

STA je prošnjo za odziv poslal direktorju agencije za knjigo Dimitriju Ruplu.

Septembra je Rupel dejal, da se na JAK-u pripravljajo na izbor knjig in avtorjev, ki jih bodo predlagali nemškim založnikom. Ta izbor mora biti, kot je takrat dejal Rupel, zanesljiv, hkrati pa mora vsebovati neko obzirnost do trga, ki mu bodo knjige namenjene. Po načrtih bodo v Frankfurtu predstavili približno 100 naslovov. Kot pravi Rupel, bo t. i. frankfurtska komisija sugerirala in izbrala precej del, za zdaj jih je približno 50, najmanj polovica bo po njegovem mnenju šla naprej.

Glede finančne strukture: doslej je bilo v igri številka 4,5 milijona evrov, za katerega bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval okoli 3,3 milijona.