Veronika Simoniti je med svojo predstavitvijo na vprašanje, kaj je zanjo spomin, odgovorila, da je to nekaj, brez česar nas ni, je naša identiteta. Foto: BoBo
Veronika Simoniti je med svojo predstavitvijo na vprašanje, kaj je zanjo spomin, odgovorila, da je to nekaj, brez česar nas ni, je naša identiteta. Foto: BoBo

Veronika Simoniti je 30. dobitnica nagrade kresnik, ki jo podeljujejo od 23. junija 1991 in četrta ženska avtorica v zgodovini podelitve nagrade. Njena knjiga je izšla pri Cankarjevi založbi. Med finalisti za kresnika je bila letošnja lavreatka že leta 2015 z romanom Kameno seme.

"V svojih romanih se ukvarjam z resnostjo, potrebovala bom nekaj dni, da dojamem, da je to, kar se dogaja, tudi resničnost," je povedala takoj po izročeni nagradi.

Njen roman bralca z vzporednimi zgodbami različnih generacij ene družine sooča s kolektivno preteklostjo in individualnimi usodami. "Avtorica Veronika Simoniti ni samo pred nagrado za najboljši roman iz leta 2019, po novem ima kresnika – ker je Ivana pred morjem čudovit tuskulum," je v utemeljitvi zapisala žirija.

Veronika Simoniti, letošnja lavreatka. Foto: BoBo
Veronika Simoniti, letošnja lavreatka. Foto: BoBo

"Morju se približa, a doseže ga ne"
"V izbornem jeziku Veronike Simoniti je mehko brati o grobem zlu, ki mu včasih ni mogoče ubežati ... Pripovedovalkina babica Ivana spozna, kakšno ogledalo je lahko ljudem mirno jezero, doživi ljubezenski nemir reke in hrepeni po plivkajočem Jadranu. Morju se približa, a doseže ga ne; kakor pravi naslov, za zmeraj ostane pred njim,"
še piše v utemeljitvi nagrade.

Prižiganje 30. kresnega ognja. Foto: BoBo
Prižiganje 30. kresnega ognja. Foto: BoBo

Spomin: nekaj, brez česar nas ni
Preden so nagrado podelili, je povezovalka večera Vesna Milek predstavila vsakega od finalistov. Veronika Simoniti je med svojo predstavitvijo na vprašanje, kaj je zanjo spomin, odgovorila, da je to nekaj, brez česar nas ni, je naša identiteta. Povedala je tudi, da sta bila kopreni starinskosti na fotografiji in vonj starega divana tista, ki sta navdihnila nagrajeni roman.

Roman je začela pisati pred desetimi leti, se za nekaj časa ustavila, nato pa odkrila pisma svojega deda, s čimer se ji je odprlo nadaljnje pisanje, je povedala Veronika Simoniti v nocojšnjih Odmevih v pogovoru z novinarko Špelo Kožar. V zgodbi se pojavljajo tri vode, jezero, reka in morje, vsaka je povezana z eno od protagonistk. Naslovna junakinja je uporniška ženska, ki skuša kljubovati težkim razmeram, je pisateljica še povedala za Odmeve. In glavno vprašanje, ki se ji je porajalo ob pisanju? "Kako preživeti tako ekstremne razmere in ohraniti dostojanstvo," je dejala.

Veronika Simoniti z nagrado kresnik: kako je nastajal nagrajeni roman?

Prvega kresnika je dobil Lojze Kovačič
Nocojšnje dogajanje je prežemalo praznovanje 30. obletnice nagrade. Prvič je bila podeljena leta 1991, ko so na pobudo pisatelja Vlada Žabota dva dni pred uradno razglasitvijo neodvisnosti Slovenije prvega kresnika podelili Lojzetu Kovačiču za roman Kristalni čas.

Foto: BoBo
Foto: BoBo

V začetku prireditve na Rožniku so jubileju posvetili video. V njem je med drugim govoril pisatelj Vlado Žabot, ki je ob jubileju med drugim povedal: "Vsekakor me veseli, da sta ta ideja in nagrada preživeli svojih prvih 30 let. Bili sta učinkovita spodbuda in promocija slovenske jezikovne in duhovne ustvarjalnosti v romaneskni formi. Vse to zagotovo potrebujemo." Spomnil je, da se je od tedaj zgodil velik napredek: izbor prvega kresnika je potekal med 17 knjižnimi naslovi, vmes pa se je romanopisje povzpelo celo na 127 naslovov. Zdaj je spet malo padlo, vendar Žabot verjame, da bo število romanov znova začelo naraščati.

"Če lahko povemo, kar hočemo, tega nimamo pravice povedati slabo."
Uvodna misel na Rožniku je pripadla Katarini Marinčič, dobitnici kresnika leta 2002 za roman Prikrita harmonija. Ta se je pri razmisleku o tem, kaj je roman, obrnila k markizu de Sadu in njegovi opredelitvi svobode romana, pri čemer je bistveno to: "Če lahko povemo, kar hočemo, tega nimamo pravice povedati slabo." V programu so odlomke iz del finalistov brali Branko Završan, Eva Jesenovec, Aljaž Jovanovič, Vesna Slapar in Urban Kuntarič, nastopili so še Duo Silence in ljudske pevke iz skupine Drumlce. Slednje so nagrajeno skupaj s Kresnicami pospremile do prižiga ognja.

Vsi letos nominirani romani. Foto: BoBo
Vsi letos nominirani romani. Foto: BoBo

Poleg nagrajenega so bili za kresnika nominirani še štirje romani. Roman Sebastijana Preglja V Elvisovi sobi, ki so ga pred dnevi ovenčali s prvikrat podeljeno Cankarjevo nagrado, je hommage otroštvu. Pregelj je bil sicer med finalisti za kresnika že četrtič. Med peterico finalistov sta bili že tudi Suzana Tratnik in lavreatka Veronika Simoniti. Prva je tokrat v naboru z romanom Norhavs na vrhu hriba (Cankarjeva založba), ki prinaša zgodbo o samoti, samoiskanju, uporu in ljubezni, podano skozi oči glavne junakinje Ariane.

Z leposlovnima prvencema pa sta se med finaliste uvrstila Branko Cestnik in Jirži Kočica. Prvi z romanom o prihodu krščanstva na Ptuj Sonce Petovione (Celjska Mohorjeva družba), drugi pa z romanom Izvirnik (Mladinska knjiga), v katerem obravnava najslavnejšo umetnino 20. stoletja, pisoarjem Fontana Marcela Duchampa.

Recenzije nominiranih romanov
Kresnik za najboljši roman desetletja v roke Dragu Jančarju

O zmagovalnem romanu je odločala petčlanska žirija, ki ji predseduje Delova novinarka Mimi Podkrižnik, v njej pa so še Alen Albin Širca, Peter Svetina, Mateja Komel Snoj in Anja Mrak.

Znan je že roman desetletja
Pri časopisni hiši Delo so še pred letošnjo 30. podelitvijo nagrade kresnik za roman leta razglasili tudi najboljši s kresnikom nagrajeni roman med letoma 2010 in 2019. Žirija je odločila, da priznanje podeli romanu To noč sem jo videl Draga Jančarja.

Lani so s kresnikom ovenčali roman Belo se pere na devetdeset (Beletrina) Bronje Žakelj.

Reportaža s podelitve 30. kresnika