"Zahvaljujem se ljudem in dogajanjem, ki so ustvarili prostor, v katerem sem pisal, tistim, ki so mi pri tem pomagali, me podpirali, tistim, ki so poskrbeli, da je zgodba izšla v knjigi, in vsem tistim, ki knjige usmerjajo v bralske kroge," je dejal v zahvalnem govoru. Posebej se je zahvalil še bralcem in bralkam, saj brez njih pisateljsko delo nima pomena. Poudaril je, da dogajanja ni doživljal kot tekmovanje, temveč kot druženje z novimi znanci, prijatelji in praznik slovenskega romana.

"Slepi ljudje na drugačen način zbirajo slike, jih presnavljajo"
Nagrajencu so nadeli venec in podelili priznanje, ki znaša 7000 evrov. Rozina je napisal roman, ki spregovori o zgodovini Zasavja. Izšel je pri Mladinski knjigi. "Slepi ljudje na drugačen način zbirajo slike, jih presnavljajo, njihove so bolj fantastične," je v pogovoru s Ksenijo Horvat povedal o protagonistu Matiji.

"Romaneskno popisati dolgo stoletje v samo eni knjigi zmorejo redki. Še redkeje se v slovenski literaturi pripeti, da je nemirno 20. stoletje opisano tako filigransko, kakor je to v romanu Sto let slepote na 550 straneh uspelo pisatelju Romanu Rozini. Saga o družini Knap, katere član je tudi od rojstva slepi Matija, se začne kakor mrakoben boj na požiralniku," je žirija zapisala v utemeljitvi.

V rudarskem revirju je podzemni svet prepleten z jaški, zato se v Podgorju, avtorjevi imaginarni vasici, dvignjeni v Zasavju, zemlja neizprosno udira in golta vase rodovitno prst, domove in še vse nefizično: prihodnost tamkajšnjih kmečkih ljudi. Ko se maja 1900 spet razpoči teren, se prav tako za Knapove usodno prelomi čas. Spustijo se v dolino, v življenje v delavski koloniji, oče še globlje v jamo, da bi, kakor zapiše Rozina, kot rudar hodil dražit hudiča, so še zapisali.

Od tod naprej vodi avtor bralca skozi vse mogoče temine in svetline, ki jih njegovim izborno izrisanim in izjemno prezentnim, predstavljivim junakom prinaša življenje, naj gre za intimne izbire, tudi vraževerne predstave ali kolektivne boje, za ideološke trke ali vojne mrke, še za vse drugo, s čimer je na široko postreglo 20. stoletje in je odmevalo v slehernem zakotju. "V romanu Sto let slepote je kresnikova komisija prepoznala izjemno bogat in natančno izpisan jezik. Iz gosto tkane pripovedi resda veje rahlo idealiziranje junakov, tudi mitiziranje okolja, vendar ne moteče, kaj šele slepo. Roman je pronicljiv oris nekega časa, ki ga ni več, in okolja, ki je še vedno tu, s številnimi reminiscencami, ki se bodo ohranile – tudi zato, ker jih Roman Rozina zna videti," sklene žirija.

Za kresnika je bil poprej nominiran dvakrat
Roman Rozina, rojen leta 1960, živi v Orehovici pri Izlakah. Končal je študij novinarstva, nato se je zaposlil pri lokalnem časopisu v Zagorju, zatem delal na javni televiziji, bil samostojni novinar, delal na razvojni agenciji, zdaj pa je samostojni književnik.

Od leta 1997 se je ukvarjal s publicistiko, ki je povezana z zasavsko sedanjostjo in preteklostjo. Napisal je približno 30 del na to temo. Poleg kratkih zgodb je napisal romane Štiri Sneguljčice in Palček, Galerija na izviru Sončne ulice, Štirje v vrsti, Županski kandidat Gams, Zločin in ljubezen in Sto let slepote. Za kresnika je bil poprej nominiran dvakrat.

Med deli, nominiranimi za 32. kresnika, ni bilo literarnih prvencev, romane tokratnih finalistov je izdalo pet založb. Za nagrado so se potegovali romani Triger Davorina Lenka (LUD Literatura), Krasni dnevi Andreja E. Skubica (Beletrina), Zvezdna karta Dušana Šarotarja ​(Goga) in Dedič Marjana Žiberne (Litera).

Večer je uvedla vokalna skupina Maroltovke. Za njimi so nastopili tudi skupina Woodlanderji ter Matic Plemenitaš in Tomaž Hostnik. Nominiranci so pred podelitvijo v pogovoru s Ksenijo Horvat povedali več o svojih romanih, na ogled so bili tudi kratki videi o nominiranih pisateljih. Na prireditvi, ki jo je povezovala Bernarda Žarn, so sodelovali tudi študentke in študentje dramske igre na AGRFT-ju, ki so prebrali odlomke iz nominiranih romanov.

Nominirance je iz rekordnega števila 200 prebranih del izbrala petčlanska žirija, ki jo sestavljajo predsednica Mimi Podkrižnik ter Anja Mrak, Mateja Komel Snoj, Igor Divjak in Igor Žunkovič.

Več povratnikov in en novinec
Skubic se je letos potegoval za že četrtega kresnika. Leta 2000 mu je nagrado prinesel Grenki med, leta 2012 Koliko si moja in leta 2015 Samo pridi domov. Lenko je nagrado dobil leta 2014 za roman Telesa v temi. Šarotar se je med peterico nominirancev uvrstil že leta 2008 z Biljardom v Dobrayu in leta 2015 z romanom Panorama: pripoved o poteku dogodkov. Rozina je bil dvakrat med deseterico nominirancev, Žiberna pa je letos prvič nominiran za kresnika.

Pri založbi LUD Literatura so o Lenkovem tretjem romanu Triger med drugim zapisali, da bralca "skozi zgodbo protagonistke Aleksandre, ki jo že od nekdaj fascinirajo serijski morilci, posrka v spiralo zablod, strasti in smrti. (...) Roman odpira mnoga vprašanja o prevladi, manipulaciji, nagonih in obsedenostih, obenem pa raziskuje 'trenutek prsta na sprožilcu' – in to ob polnem zavedanju, da ko enkrat nanj pritisnemo, ni več poti nazaj".

O Rozinovem romanu Sto let slepote je Aljaž Krivec v oddaji S knjižnega trga na Radiu Slovenija zapisal, da "popisuje dogajanje v državnih tvorbah, ki so zajemale tudi naše območje, torej od Avstro-Ogrske do samostojne Slovenije, ter s tem izrisuje ekonomsko-politični, a tudi duhovni in družbeni razvoj v zgodovinsko zamejenem obdobju. Prepričljivo kaže temelje, iz katerih so lahko vzniknile moderne variante politik in prepričanj, naj gre za komunistično revolucijo, prvi val feminizma ali navsezadnje za razvoj neoliberalnega modela."

Kaja Jurgele je za spletni portal Koridor – križišča umetnosti o romanu Krasni dnevi zapisala, da tako "kot mnogi drugi izpod peresa Andreja E. Skubica zajema aktualno tematiko in je, z izjemo določenih odmikov, postavljen v slovenski prostor, ki ga rišejo večgeneracijski družinski spomini in reminiscence, skozi katere se preteklost povezuje s prihodnostjo, v ozadju vsega pa je misel o človeški minljivosti".

Pri založbi Goga so o Šarotarjevem delu Zvezdna karta med drugim zapisali, da je avtor "dogajanje svoje nove pripovedi umestil v tisti spominski čas, ko so predmeti še govorili zgodbe ljudi. Naj je človek s stvarmi naselil svoj dom, si z njimi pomagal pri delu ali se z njihovo pomočjo opotekal skozi življenje, so nemi pripovedovalci izrekali vse tisto, kar je živel in čutil, vse, o čemer je premišljeval v neprespanih nočeh in o čemer je čustvoval tako silovito, da so težka, zaumna čustva njegov korak vlekla k tlom".

O Žibernovem romanu Dedič pa je Majda Travnik Vode v reviji Sodobnost zapisala, da v njem avtor "mojstrsko odslika mreženje vzrokov in posledic delovanja svojih junakov, Stanetu in Andreju popolnoma zleze pod kožo, hkrati pa bralcu v roke položi čvrsto Ariadnino nit, s katero nas (katarzično) popelje skozi zapleten labirint osebnosti obeh junakov. Izoblikuje dva aktualna, polnokrvna in pristna slovenska literarna lika, kakršna vsi poznamo iz sosednje ulice: starejšega, zaznamovanega z vojno travmo, pomanjkanjem in boleznijo bližnjih, in mlajšega, uspešnega, izobraženega in aktivnega".

Prvikrat tudi nagradi za mlade literate in literarne kritike
Ob nagradi kresnik za najboljši roman leta je časopisna hiša Delo letos prvikrat podelila tudi nagradi za mlade literate in literarne kritike. Kot avtorica jo je prejela Tanja Božić, kot kritik pa Sašo Puljarević.

Gre za vrhunec prvih dveh sezon projekta Mlado pero, ki spodbuja ustvarjanje mlajše generacije piscev na področju poezije, proze in dramatike. V okviru projekta so doslej predstavili 16 mladih avtorjev, njihova dela pa je recenziralo 16 kritikov. Prejemnik nagrade mlado pero za mladega literata bo prejel tisoč evrov, dobitnik nagrade za mladega kritika pa bo prihodnje leto v redni rubriki Recenzijski izvod, ki je vsak teden v Delovih Književnih listih, objavljal honorirane kritike.

Lani je kresnika prejel Borut Kraševec za roman Agni, ki je izšel pri založbi LUD Šerpa, leto pred tem pa Veronika Simoniti za roman Ivana pred morjem, ki ga je izdala Cankarjeva založba.

Prvi kresnik podeljen leta 1991
Nagrado kresnik za najboljši slovenski roman si je zamislil pisatelj Vlado Žabot in jo poimenoval po poganskem mitološkem bitju, ki se je najraje pokazalo takrat, ko je imelo sonce največjo moč. Prvič so jo podelili 23. junija 1991, ko jo je prejel Lojze Kovačič za roman Kristalni čas. Prva podelitev se je odvila na Razkrižju, nato se je preselila na Jurčičevo Muljavo, enkrat je bila tudi na Ljubljanskem gradu, na neki točki pa se je ustalila na Rožniku v Ljubljani.

Od Žabota je organizacijo in podeljevanje nagrade prevzela medijska hiša Delo. Leta 2020 so pred 30. podelitvijo nagrade kresnik razglasili tudi najboljši s kresnikom nagrajeni roman med letoma 2010 in 2019. Žirija je odločila, da priznanje podeli romanu To noč sem jo videl Draga Jančarja. Jančar je sicer za ta roman leta 2011 prejel svojega tretjega kresnika.