V osem razdelkov zbirke je Kravos izbral pesmi iz vseh ustvarjalnih obdobij, ki mu še vedno nekaj pomenijo ter izražajo iskrenost in doslednost, ki ga določata. Nabor zajema pesmi, vezane na aktualne teme, intimistične, pripovedne in igrive pesmi, ljubezensko poezijo pa tudi kratke epigrame in utrinke. Izbral jih je po pesniški izkušnji pa tudi kot slavist.
Urednica knjige Nela Malečkar je jubilanta označila za "pesnika sredozemske radoživosti", podobno je na to literatovo lastnost opozoril avtor spremne besede Peter Kolšek. Spomnil je na besede literarnega zgodovinarja Borisa Paternuja, da je "Kravos zavil vrat tradicionalni slovenski pesniški žalosti". Po Kolškovih besedah je Kravos razvil princip, s katerim do golega razgalja tradicionalni svet vrednot, ne da bi ga s tem zanikal, sesul ali uničil. Odlično zna tudi, tako Kolšek, "žonglirati" z dvojnostmi fenomenov, kot sta denimo veličina in ničevost življenja.
Eden ključnih pesniških opusov povojne poezije
Izbor pesmi predstavlja 20 odstotkov pesniškega opusa, ki je po Kolškovih besedah eden osrednjih v povojni slovenski poeziji. Avtor v poezijo vnaša svobodomiselnost, resnobo življenja, zgodovine in zamejstva pa prikrije z ironijo, ki da slutiti vsebino, a ne na patetičen način.
Knjigo je ilustriral Klavdij Palčič, ki je s Kravosom povezan že od otroštva, sodelovala pa sta tudi na umetniškem področju. Skice, ki spremljajo tokratno izdajo, so hommage pesniku, obenem pa tudi nabor njegovih likovnih misli.
Marko Kravos je po diplomi iz slavistike delal na založništvu Tržaškega tiska, nato je bil nekaj let docent na Univerzi v Trstu, pozneje pa svobodni književnik. Je član Društva slovenskih pisateljev in Slovenskega centra PEN, ki ga je med letoma 1996 in 2000 tudi vodil. Podpisal se je pod več kot 14 pesniških zbirk ter več proznih del in knjig za otroke. Posveča se tudi prevajalstvu, za svoje delo pa je prejel več nagrad, med drugim leta 1980 nagrado Prešernovega sklada.