Pesnik, pripovednik, esejist in prevajalec je v eni najzajetnejših antologij slovenske poezije 2. polovice 20. stoletja, izdane zunaj Slovenije, uvrstil pesmi 74 pesnikov in pesnic, med njimi Srečka Kosovela, Mateja Bora, Kajetana Koviča, Cirila Zlobca, Daneta Zajca, Nika Grafenauerja, Svetlane Makarovič, Borisa A. Novaka, Maje Vidmar in drugih.

Prvi se predstavi Kosovel z Integrali
V svoji antologiji je Osti kot prvega uvrstil pesnika Srečka Kosovela, in sicer je izbral pesmi iz zbirke Integrali. Vsak slovenski pesnik je zastopan z največ devetimi in najmanj tremi pesmimi. V spremni besedi je Sarajevčan omenil tudi največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna in njegovo zapuščino, ki je po njegovem mnenju močno vplivala na razvoj slovenske lirike, poleg njega pa tudi delo slovenskih avtorjev v zamejstvu in zdomstvu.

Poudarek na partizanski poeziji
V delu je Osti skušal predstaviti premike v slovenski poeziji od 50. let prejšnjega stoletja naprej, posebno mesto v njem pa je namenil partizanski liriki. Boris A. Novak je ob izidu dela opozoril, da je Ostijeva antologija pomemben prispevek k pregledu literarnega ustvarjanja slovenskih pesnikov, dodal pa je še, da upa, da bo podoben izbor pesmi slovenskih avtorjev kmalu izšel tudi v slovenskem jeziku.

Slovenija in Bosna in Hercegovina med seboj dobro sodelujeta. Poleg omenjene izdaje bo v kratkem v slovenščini izšla pregledna zbirka del Hadžema Hajdarevića, letošnjih sarajevskih dnevov poezije pa se bo udeležila tudi delegacija slovenskih pesnikov.