Roman Moskva 2042 je prevedla Lijana Dejak, avtobiografsko pripoved August Ana Jasmina Oseban, za prevod dela Sviloprejka je poskrbela Nataša Müller, besedilo slikanice Na Hitrem hribu pa sta prevedla Mateja Črv Sužnik in Miha Sužnik.

Ko bo Lufthansa letela v prihodnost …
Antiutopični fantazijski roman Moskva 2042 sledi zgodbi oporečniškega pisatelja Vitalija, ki je prisiljen zapustiti socialistično Sovjetsko zvezo in uživa v svetu gnilega nemškega kapitalizma, vse dokler idile ne prekine nepričakovana ponudba. Izkaže se, da Lufthansa ponuja polete v prihodnost, ameriški časopis pa je pisatelju pripravljen plačati izjemno drago karto, ki ga lahko popelje 60 let v prihodnost. Tako se poda v Moskvo leta 2042, kjer se je iz socializma razvil čisto pravi komunizem ...

Vladimir Nikolajevič Vojnovič (1932) se je na literarno področje prebil z romani o vojaku Ivanu Čonkinu, ki duhovito slikajo absurde totalitarnega režima med 2. svetovno vojno v Rusiji in jih je mogoče prebrati tudi v slovenščini. Pisateljeva dela so bila v Rusiji dolgo prepovedana, leta 1980 je bil državo tudi sam prisiljen zapustiti. Njegovo drugo ključno delo, Moskva 2042, je tako nastalo že v Münchnu.

Zadnja knjiga nemške pisateljice Christe Wolf
Kratka avtobiografska pripoved, ki jo je Wolfova - dobitnica nagrade Thomasa Manna leta 2010 - poklonila svojemu možu Gerhardu ob 60. obletnici njune poroke in velja za zadnjo knjigo v avtoričinem opusu. Delo August prinaša melanholično zgodbo o že priletnem vozniku turističnega avtobusa, ki se med vožnjo spominja časa takoj po vojni, ko je kot osemletni deček skupaj z mnogimi drugimi bolniki, ki so si med vojno nakopali jetiko, pristal v sanatoriju.

Christa Wolf (1929–2011) velja za eno največjih imen povojne vzhodnonemške literature. V svojih delih kritično obravnava vojne teme in odtujenost modernega življenja v razdeljeni domovini. Zanjo je značilno, da s poudarjanjem ženske perspektive v pripovedi vnaša dodatno noto kritike patriarhalnih struktur oblasti in nasilja, ki so ustaljene v povojni družbi. Pred Augustom so bile v slovenščino prevedene že njene knjige Premišljevanje o Christi T., Kasandra in Razdeljeno nebo.

Nova stvaritev J. K. Rowling pod psevdonimom Robert Galbraith
Uspešnici Klic kukavice sledi druga knjiga serije o zasebnem detektivu Cormoranu Striku in njegovi mladi asistentki Robin Ellacott, naslovljena Sviloprejka. Tokrat se na detektiva obrne žena uspešnega pisatelja Owena Quina, ki je izginil neznano kam. Gospa Quine je prepričana, da gre le še za eno v vrsti moževih ekscentričnih odsotnosti, zato detektiva prosi, naj ga poišče. Toda pisatelja kmalu najdejo pošastno umorjenega v nenavadnih okoliščinah. Izkaže se, da je Quine pravkar napisal žaljiv portret številnih znanih ljudi, ki bi lahko uničil mnogo življenj, če bi dočakal izid ...

Za imenom Robert Galbraith se skriva slovita britanska pisateljica J. K. Rowling, ki je zaslovela s serijo o Harryju Potterju, podpisala pa se je tudi pod roman Nadomestne volitve.

Slikanica o vprašanju prijateljstva med otroki
Na Hitrem hribu je slikanica priznanih britanskih avtorjev Linde Sarah in Benjija Daviesa, ki je bila med drugim nominirana za ilustratorsko nagrado Kate Greenaway.

Slikanica prinaša pripoved o prijateljstvu in čarovniji otroštva, katere glavna junaka sta neločljiva prijatelja Tomaž in Andraž. Vsak dan zvlečeta svoji škatli na Hitri hrib, se igrata in uživata. Nekega dne pa se ojunači še Tadej, privleče svojo škatlo in zmoti ustaljeni ritem dveh prijateljev. Tu se postavi vprašanje, ali ga bosta Tomaž in Andraž sprejela.