Dickensova družina z osmimi otroki se je borila z revščino, zato je kot 12-letni deček po selitvi v London zapustil šolo in se zaposlil v proizvodnji loščila za čevlje. Pozneje je nadaljeval šolanje, se zaposlil v odvetniški pisarni, sestavljal novice za časopise, poročal iz parlamenta in pisal kratko prozo. Na podlagi izkušnje otroškega dela v nečloveških razmerah je napisal zgodbe o človeških razmerjih in hrbtni plati industrijske revolucije, zmehčane s sočutjem in začinjene z ironijo. Foto:
Dickensova družina z osmimi otroki se je borila z revščino, zato je kot 12-letni deček po selitvi v London zapustil šolo in se zaposlil v proizvodnji loščila za čevlje. Pozneje je nadaljeval šolanje, se zaposlil v odvetniški pisarni, sestavljal novice za časopise, poročal iz parlamenta in pisal kratko prozo. Na podlagi izkušnje otroškega dela v nečloveških razmerah je napisal zgodbe o človeških razmerjih in hrbtni plati industrijske revolucije, zmehčane s sočutjem in začinjene z ironijo. Foto:
Tednik, ki je izhajal med letoma 1850 in 1859, si je naslov sposodil pri Shakespearu oz. pri vrstici iz njegovega Henrika V.: "Familiar in his mouth as household words." Foto: http://www.djo.org.uk

Pronicljive kolumne, ki jih je Dickens anonimno pisal na temo perečih družbenih tematik tistega časa, so menda povsem legitimen argument za tezo, da je bil avtor Velikih pričakovanj in Oliverja Twista prvi britanski bloger.

Ob toliko slavnejših romanih zgodovina namreč po navadi spregleda Dickensov prispevek k dvema izmed najuspešnejših in najbolj branih revij tistega časa, Household Words in All the Year Round, katerih urednik je bil med letoma 1850 in 1870. Ne samo da je v teh publikacijah kot podlistek izhajal roman Velika pričakovanja, pač pa so objavljali tudi širok nabor poezije, potopisnega pisanja, zgodovinskih prispevkov in političnih komentarjev.

Kandidatov za neplačano arhivsko delo se je trlo
Da bi se lažje prekopal čez vse to gradivo, je urednik spletnega arhiva Dickens Journals Online (DJO) John Drew k sodelovanju povabil prostovoljce; upal je, da jim bo digitalizacijo prispevkov uspelo dokončati že do 200. obletnice pisateljevega rojstva, ki so jo na Otoku zaznamovali februarja. Ta mejnik so sicer (malo) zamudili, a orjaški podvig je zdaj dokončan. "Napor in strokovno znanje, ki so ju prispevali neplačani prostovoljci, sta bila večja, kot bi ju zmogla dva plačana podiplomska študenta," je zadovoljen Drew. Za urejanje in prebiranje 30.000 strani besedil se je namreč prijavilo vsaj 3 tisoč prostovoljcev.

Zdaj, ko so revije naložene na splet, mora Drew, sicer profesor angleške književnosti na Univerzi v Buckinghamu, le še ugotoviti, kateri nepodpisani članki bi lahko bili Dickensovo delo. "Nimamo zapisnika, kjer bi bilo zapisano, kdo je napisal kaj. Dickens je pogosto pisal kratke kolumne, lotil se je raznovrstnih tematik - od ureditve v zaporih do pismenosti v delavskem razredu. V vseh teh izdajah so nepodpisani članki, napisani v njegovem slogu. Kot urednik je tudi prirejal in popravljal tuje prispevke."

Računalniški program bi lahko pomagal
Vodje projekta zdaj skušajo pridobiti finančna sredstva za nakup računalniškega programa, ki bi z analizo skladnje in besednih zvez določil, kateri članki bi lahko bili Dickensovi. A že na tej točki je jasno, da je bil pisatelj popolnoma vpet v družbene in politične okoliščine svojega časa.