Prav danes mineva 30 let od smrti, 28. septembra pa bo minilo natančno 100 let od rojstva slovenskega pisatelja Cirila Kosmača. V tolminski knjižnici, ki nosi pisateljevo ime, so zato letošnje leto poimenovali za Kosmačevo leto in skupaj s soorganizatorji pripravili niz različnih prireditev v njegov spomin. Natančneje: enajst organizatorjev bo pripravilo 13 prireditev, potekale pa bodo kar na devetih različnih lokacijah.

Petje, film in cvetje
Prvi dogodek bo na vrsti že to nedeljo, 31. januarja, ko bodo v dvorani Kulturnega doma na Slapu ob Idrijci, poimenovanem po Cirilu Kosmaču, predvajali dokumentarni film Ta in ta in ta drugi scenarista Tomaža Letnarja in v režiji Jasne Hribernik. Ob tej priložnosti bodo zapeli tudi pevski zbori, povezani s Kosmačevo družino. Krajani Slapa ob Idrijci pa bodo ob 30. obletnici smrti položili venec na Kosmačev grob v Ročah.

Se Kosmača se kdo spominja "iz prve roke"?
Že dober dni pozneje, ob slovenskem kulturnem prazniku, bodo v tolminski gimnaziji v sodelovanju z glasbeno šolo pripravili literarno-glasbeni recital, ki bo izveden v več jezikih. Knjižnica Cirila Kosmača v Tolminu bo nato v marcu gostila še živeče sodobnike Cirila Kosmača. Aprila bo na odru SNG Nova Gorica zaživela predstava Pogovori, samogovori v režiji Jaše Jamnika, nekakšen kolaž Kosmačevih zapisov.

V septembru, ob 100-letnici pisateljevega rojstva, je napovedanih več dogodkov. Tolminski muzej bo gostil razstavo fotografij, izbranih na natečaju Iz moje doline. Združenje književnikov Primorske za 12. september napoveduje srečanje in branja v Bukovici, pri Kosmačevi domačiji.

Med pomembnejšimi dogodki bo še mednarodni simpozij Domača dolina - moje okno v svet v organizaciji Slavističnega društva Nova Gorica. Takrat bodo izdali zbornik z vsemi prispevki, predstavljenimi na simpoziju. Tolminska izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti pa bo s tematskim literarnim natečajem za odrasle zaokrožila dogajanje ob Kosmačevem letu.

Socialni realist, ki je ta slog znal tudi preseči
Kosmača uvrščamo v povojno slovensko pripovedništvo. V tridesetih letih 20. stoletja je z Vorancem, Kranjcem in Ingoličem eden vodilnih socialnih realistov pri nas. Objavil je razmeroma malo; omeniti velja zbirko novel Sreča in kruh (1946). Po vojni ni ostal znotraj omejitev socialnega realizma, ampak je v svoje delo vnašal elemente modernejše proze. V njegovih novelah je prevladujoč motiv motiv smrti. Najraje piše o rodnih krajih, o stiskah in upanju, o sebi in ljudeh okoli sebe, o ljubezni do domačega kraja in o raznarodovalnih pritiskih tujcev, o dobrih, malih čudakih z velikimi srci, o drobnih srečah ter velikih nesrečah. Njegovo pisanje zaznamuje značilni smisel za humor, prepleten z elementi grotesknega. Kosmačeva verjetno najboljša novela je Balada o trobenti in oblaku, poskus večjega teksta pa mu ni uspel (roman Domovina na vasi je ostal nedokončan).