Povedati je treba, da bo Cankarjeva založba še letos v zbirki Moderni klasiki izdala slovenski prevod prvega dela trilogije o Thomasu Cromwellu, Volčji dvor. Foto: Reuters
Povedati je treba, da bo Cankarjeva založba še letos v zbirki Moderni klasiki izdala slovenski prevod prvega dela trilogije o Thomasu Cromwellu, Volčji dvor. Foto: Reuters

Mantel je svoji dozdajšnji dve nagradi booker osvojila ravno za prva dva zgodovinska romana iz trilogije o Thomasu Cromwellu – in nobeno presenečenje ni bilo, da so ji stavnice napovedovale še tretjo lovoriko za sklepno knjigo, The Mirror and the Light. Toda žiranti so letos presenetili: med finaliste so uvrstili kar štiri literarne prvence, ki so jih podpisali Diane Cook, Avni Doshi, Douglas Stuart in Brandon Taylor, ter novi deli Tsitsi Dangarembga in Maaze Mengiste.

Najbolj raznolik nabor za nagrado booker doslej

Glede izločitve romana Mirror and the Light iz šesterice je član žirije Lee Child pojasnil, da "smo ocenili, da gre za krasen roman, o tem ni dvoma. Toda druge knjige so bile boljše, to je vse, kar lahko rečem."

Se je "kulturno ozračje" spremenilo v škodo Hilary Mantel?
"Spoštujem odločitev sodnikov. Sama sem že sedela v žiriji in vem, kako težko je. Razumem, da se knjige rodijo v določenem kulturnem ozračju in jadrajo na valu časa. Na neki način se počutim tudi osvobojeno. Mislim, da je trilogija zgrajena tako, da bo trajala,"
je komentirala za The Guardian. "Ničesar drugega ne morem reči – razen da čestitam vsem pisateljem v ožjem izboru."

V odgovoru za Sydney Morning Herald je bila razpoložena bolj filozofsko. "Seveda sem razočarana, a odločitev žirije ne gre izpodbijati. Prepričana sem, da so imeli na izbiro ogromen nabor sijajnih romanov in se sploh ne pritožujem." Ko so razglasili nominirance, je lahko po lastnih besedah "pod tem potegnila črto in si rekla: prav, čas je za novo obdobje. To razočaranje je s seboj prineslo osvoboditev."

Hilary Mantel končala svojo "tudorsko trilogijo": bralci drli na polnočno izdajo romana

Thomas Cromwell: sin kovača, ki je postal desna roka Henrika VIII.
Tretji roman se začne točno tam, kjer se je prejšnji – Bring Up the Bodies (2012) – končal: tik po obglavljenju Henrikove druge žene Anne Boleyn, torej spletki, v kateri je imel ravno Cromwell ključno vlogo. The Mirror & the Light dokumentira Cromwellovo konsolidacijo moči po Annini smrti, njegove verske reforme, ki so globoko pretresle Anglijo, in pa naposled njegov padec z oblasti. Na koncu romana se njegova lastna glava znajde na rabljevem tnalu.

Mantel trenutno roman že prireja za oder, še prej pa bo izšla zbirka njenih esejev Mantel Pieces. Sicer priznava, da je bilo ravno sklepni del trilogije najtežje napisati in da je "najverjetneje tudi najzahtevnejši za bralca, ampak to je samo moje mnenje".

Osebno raje vidi, če "sodniki skrivajo karte", kadar gre za javne debate o nominiranih knjigah. "Od sodnikov je odvisno, ali bodo o knjigah govorili tudi zunaj klavzure. Ko sem bila jaz v žiriji, nikoli nisem javno spregovorila o nobeni knjigi, ki smo jo obravnavali. Ampak od takrat je seveda že več let in obstaja tudi drugačno mišljenje."

Krvava in turbulentna zgodovina tudorske dinastije, ki je bila na oblasti med letoma 1485 in 1603, je priljubljena tema romanopiscev, ki se po navdih ozirajo v preteklost. A stroka prav Hilary Mantel pripisuje zasluge, da je ta žanr dvignila na višjo raven. Foto: Reuters
Krvava in turbulentna zgodovina tudorske dinastije, ki je bila na oblasti med letoma 1485 in 1603, je priljubljena tema romanopiscev, ki se po navdih ozirajo v preteklost. A stroka prav Hilary Mantel pripisuje zasluge, da je ta žanr dvignila na višjo raven. Foto: Reuters

Letošnja predsednica bookerjeve žirije Margaret Busby je posebej poudarila pomen raznolikosti, češ da ožji seznam "omogoča naslajanje nad mojstrskim pripovedništvom in presenečenje nad tem, kaj imajo povedati prej neslišani glasovi". Z naborom je zadovoljna tudi lanska zmagovalka Bernardine Evaristo, češ da "kdor išče sveže perspektive in pripovedništvo, ju bo gotovo našel v zapostavljenih glasovih".

Časopis The Times pa je bil kritičen, češ da nagrada "ne služi več izbiranju najboljšega romana, ki je v zadnjem letu izšel v Veliki Britaniji", pač pa žirijo bolj zanima "lansiranje novih glasov in podpora pisateljem iz okolij, ki so daleč od njihovega sedeža v Hampsteadu".