Beletrina poleg klasičnih izdaj knjig različnih žanrov zadnje leto ponuja tudi avdio-video platformo Beletrina Digital, na kateri so na voljo podkasti, zvočne knjige, filmi in elektronske knjige ter avtorski prispevki številnih piscev.

Posebna pozornost namenjena ranljivim skupinam, še posebej slepim in slabovidnim

V letu 2024 so se še posebej posvetili projektu Datis: Digitalni pionirji dostopnega turizma, s katerim želijo razširiti zavedanje o pomenu vključevanja ljudi z invalidnostmi v turistična doživetja. Trenutno razvijajo tudi digitalni vodnik Miramare, ki bo gibalno in senzorno oviranim posameznikom omogočal inovativno in samostojno raziskovanje kulturne in naravne dediščine. Med drugim pa že več let kot partner uspešno sodelujejo pri projektu Multimodalna mobilnost Geodetskega inštituta Slovenije.

Digitalna platforma Beletrina Digital še posebej želi nagovoriti mlajše ljudi, ki so pripadniki različnih subkultur, ter vse tiste, ki jih zanimajo bolj osebne, drugačne in morda nekoliko
Digitalna platforma Beletrina Digital še posebej želi nagovoriti mlajše ljudi, ki so pripadniki različnih subkultur, ter vse tiste, ki jih zanimajo bolj osebne, drugačne in morda nekoliko "tabuizirane teme". Foto: Osebni arhiv Petre Kavčič

Lani je založba izdala 69 del, od tega 31 domačih in 38 prevodov, tudi letošnji načrt izdaj je ambiciozen, so napovedali na predstavitvi letošnjih načrtov. Najprej pa je pred vrati Festival Fabula, ki bo potekal med 1. in 21. marcem s krovnim naslovom Izkrivljena resničnost. Festivalski program se v večji meri letos preusmerja v Celje, vsi glavni gostje pa bodo nastopili tudi v Cankarjevem domu v Ljubljani, nekaj dogodkov pa bo tudi v Mariboru. Slovenijo bo obiskalo več tujih avtorjev, kot sta pisatelj, politolog in politični ekonomist Francis Fukuyama in izraelski filozof Noam Yuran, ki bosta nastopila v okviru Fabule v teoriji, festival pa bodo obiskali tudi Sharon Dodua Otoo, Yoko Tawada, Guadalupe Nettel, Dora Šustić in Saif ur Rehman Raja.

Irena Svetek bedi nad Beletrino Digital. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Irena Svetek bedi nad Beletrino Digital. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

O tem, kakšni so prvi odzivi na digitalno platformo in ali se je klasično branje vidno preusmerilo v digitalni svet, smo se v kratkem intervjuju pogovarjali z Ireno Svetek, glavno in odgovorno urednico Beletrine Digital.

Menite, da so mladi danes bolj naklonjeni digitalnim platformam kot klasičnim knjigam in zaradi tega raje poslušajo zvočne knjige?
Mislim, da mladi danes pogosto dajejo prednost digitalnim platformam zaradi njihove priročnosti in integracije v vsakdanje življenje. Zvočne knjige omogočajo multitasking, kar ustreza hitremu tempu njihovega življenja. Poleg tega digitalne vsebine pogosto vključujejo interaktivne elemente in multimedialne funkcije, ki povečujejo privlačnost v primerjavi s tradicionalnim branjem. To ne pomeni nujno, da so klasične knjige izgubile svoj pomen, ampak da se načini, kako mladi sprejemajo informacije in zgodbe, spreminjajo. Zvočne knjige so postale priljubljene, ker omogočajo večjo fleksibilnost, saj se lahko poslušajo tudi med opravljanjem drugih dejavnosti.

Kaj opažate v Beletrini – je zanimanje za digitalne vsebine, kot so podkasti v obliki avdio- in videointervjuja ter zvočne in elektronske knjige in filmi, v porastu v primerjavi z branjem knjig na papirju? Kakšen je dosedanji odziv na vašo digitalno platformo?
Opažamo, da se zanimanje za digitalne vsebine povečuje, še posebej med mlajšo generacijo, pri kateri so podcasti, zvočne knjige in elektronske knjige postale priljubljena alternativa, vendar pa tudi starejša populacija posega po tovrstnih formah konzumiranja literature. Zanimiv je podatek, da je veliko uporabnikov starejših od petinšestdeset let. Beletrina Digital ponuja kakovostne vsebine v oblikah, ki so prilagojene sodobnim potrebam, kar naši uporabniki cenijo, saj lahko dostopajo do vsebin na različne načine. To jim omogoča, da izberejo obliko, ki najbolj ustreza njihovemu življenjskemu slogu.

Kje vidite prednost in morda tudi pomanjkljivost sodobne tehnologije, ki prav tako lahko ponuja kakovostne literarne in izobraževalne vsebine?
Prednost sodobne tehnologije je nedvomno v dostopnosti in fleksibilnosti. Digitalne platforme omogočajo, da lahko do vsebin dostopamo kjer koli in kadar koli, kar je še posebej pomembno za vse, ki živijo v hitrem tempu, najbrž se zato iz meseca v mesec povečuje število uporabnikov, ki poslušajo podkaste in zvočne knjige. Pomanjkljivosti sodobne tehnologije pa vidim v tem, da lahko pride pri konzumiranju informacij na portalih z dnevnimi novicami do neke vrste informacijske preobremenjenosti, saj gre pri tem za osredotočenost na količino in hitrost pogosto na račun kakovosti. Mi smo se odločili za pristop, ki temelji na konceptu slow journalism. To pomeni, da naše vsebine niso zasnovane za hitro uporabo, ampak za globino, refleksijo in trajnejši vpliv. Veliko digitalnih platform temelji na algoritmih, ki spodbujajo neskončno drsenje, kar lahko ustvari občutek površnosti … Pri nas je fokus na tem, da lahko uporabniki občutijo vrednost posamezne vsebine. Ne silimo jih, da bi preleteli največ materiala v najkrajšem možnem času. Namesto tega jih vabimo, da uživajo v tem, kar jim ponujamo. To je pristop, ki spoštuje čas in pozornost uporabnikov, kar je v današnjem hitrem svetu luksuzna dobrina.

Kateri pa so danes mediji informacij, kot so klasična knjiga, video, zvok? Bi lahko rekli, da sta video in zvok tista, ki sploh med mladimi precej izpodrivata klasično branje in knjige med fizičnimi platnicami?
Klasična knjiga ima še vedno svoje mesto, še posebej med tistimi, ki cenijo tradicionalno branje in fizični občutek knjige. Sta pa video in zvok vsekakor nekaj, kar je bolj priljubljeno med mlajšo generacijo, ki je odraščala z digitalnimi tehnologijami, kar pomeni, da imajo mladi raje vizualne in avdio formate, kar do neke mere res izpodriva klasično branje.