Simone de Beauvoir velja za eno izmed buditeljic zavesti žensk o lastni moči in sposobnostjo nadzora lastnega življenja. Foto: Mesto žensk
Simone de Beauvoir velja za eno izmed buditeljic zavesti žensk o lastni moči in sposobnostjo nadzora lastnega življenja. Foto: Mesto žensk
Jean-Paul Sartre in Simone de Beauvoir
Njen življenjski sopotnik je bil filozof Jean-Paul Sartre.

Gre za eno največjih intelektualnih stvaritev in najvplivnejših knjig 20. stoletja, ki je vplivala na življenja številnih žensk, je prepričana avtorica spremne besede Eva D. Bahovec. Ponatis je izšel pri založbi Krtina. Knjiga je približno 20 let po izidu - izšla je leta 1949 - povzročila pravo revolucijo v življenjih številnih bralk tako v Evropi kot v ZDA, saj so začele razmišljati o lastnih življenjih in mogočih spremembah, je dejala Bahovčeva.

Več kot 1.000 strani dolgo besedilo je razdeljeno na dva dela - Dejstva in miti ter Doživeta izkušnja. Bahovčeva pravi, da je delo zanimivo tako z vidika vsakdanjega življenja žensk kot v kontekstu zgodovine idej. Avtorica se v delu sprašuje, zakaj so ženske v vsej dolgi zgodovini človeštva "drugi spol". Termin drugi spol pomeni spol, ki je definiran glede na prvi, ki je moški. V filozofskem jeziku je to "postavljujoči princip", kar pomeni, da je "on subjekt, ona pa drugi", je pojasnila Bahovčeva.

Temeljit pregled položaja ženske v 20. stoletju
Delo je po besedah avtorice spremne besede izjemno kompleksno, saj se Simone de Beauvoir dotakne različnih smeri znotraj filozofije, poseže pa tudi na področja sociologije, zgodovine in literature. Obenem je knjiga eden najbolj poglobljenih kompendijev o položaju ženske v 20. stoletju. Avtorica namreč obravnava vsa njena obdobja, od otroštva do zrele dobe, loti pa se tudi lezbištva in prostitucije.

Po mnenju filozofinje je knjiga aktualna zaradi opisa položaja žensk, ki je, kot potrjujejo mednarodne raziskave, še vedno skoraj na vseh področjih slabši od položaja moških. Aktualnost dela se kaže tudi v opisu problema celotne intelektualne tradicije človeštva ter načinu, kako se skozi zgodovino tematizira žensko v razmerju do moškega na vseh področjih intelektualnega področja. Od predsokratikov naprej so ženske prekomerno zaznamovane s spolom. "Niso 'človek nasploh'; ženska je merjena ob moškem, ki je človek nasploh, ob čemer je specifično določena s spolom. Enkrat se jo predstavi kot reproduktivni organ, spet drugič je tista, ki ni prav, da govori," je pojasnila filozofinja.

Slovenski prevod 50 let po izidu
Slovenci smo prvi prevod dela dobili zelo pozno, po 50 letih. Je pa slovenski prevod, kot meni Bahovčeva, vsaj verodostojen, česar ne bi mogli trditi denimo za ameriškega. Ta je namerno izpuščal in poenostavil marsikateri del v knjigi.

Jeseni načrtujejo tudi javno predstavitev knjige, ki naj bi se je udeležila tudi avtoričina posvojenka Sylvie Le Bon-de Beauvoir, je še povedala avtorica spremne besede.

"Ženska se ne rodi: ženska to postane"
Simone de Beauvoir (1908-1986) je leta 1929 končala študij filozofije in se spoznala z življenjskim sopotnikom Jean-Paulom Sartrom. Mednarodno pozornost je vzbudila prav s pričujočim delom, ki je pozneje obveljalo za eno temeljnih del feminističnega gibanja. Pomemben je tudi roman Mandarini, ki je slovenskim bralcem na voljo v prevodu Tomaža Šalamuna. Napisala je tudi več avtobiografskih del. Eden izmed njenih najbolj znanih izrekov, je: "Ženska se ne rodi: ženska to postane."