Javier Marías je svoje stališče do državnih nagrad že vse od srede devetdesetih dalje večkrat jasno izrazil; da je svojo napoved zdaj uresničil, v literarnih krogih ne bi smelo biti preveliko presenečenje. Foto: EPA
Javier Marías je svoje stališče do državnih nagrad že vse od srede devetdesetih dalje večkrat jasno izrazil; da je svojo napoved zdaj uresničil, v literarnih krogih ne bi smelo biti preveliko presenečenje. Foto: EPA

Letos sem zavrnil že dve nagradi v skupni vrednosti 35 tisoč evrov. Ne vem, če se obnašam zelo preudarno.

Javier Marías
Los enamoramientos, roman, ki je izšel natančno 40 let po Mariasovem prvem romanu, Los dominios del lobo, je, kot se da sklepati že po naslovu, zgodba o ljubezni. "Gre za preprosto zgodbo in precej manj preprost, da ne rečem celo kompleksen roman," pravi pisatelj. "Načenja temo zaljubljenosti, ki skoraj univerzalno velja za nekaj pozitivnega, včasih celo odrešilnega, in to do te mere, da opravičuje skoraj vse, tudi neplemenita in sebična dejanja." Foto: BoBo

Moja drža nima nobene zveze s trenutno vlado. Država mi za opravljanje poklica, ki sem si ga sam izbral, ne dolguje ničesar.

Javier Marías je nagrado, ki bi mu jo ministrstvo za kulturo podelilo za Los enamoramientos (Zaljubljanja), roman "o temnih plateh ljubezni", zavrnil, češ da "noče nobenega državnega denarja".

Odločitev ne bi smela biti presenečenje
Pisatelj je v preteklosti že večkrat poudaril, da nikoli ne namerava sprejeti nobene državne ali institucionalne nagrade, češ da "se ne strinja s filozofijo, ki stoji za njimi". Moti ga tudi, da cela vrsta velikih pisateljev nikoli ni prejela nobenega uglednejšega priznanja. Mednje šteje imena, kot so Jaime Gil de Biedma, Juan Benet, Juan García Hortelano, Eduardo Mendoza in Arturo Pérez - Reverte, pa tudi svojega očeta, filozofa Juliána Maríasa. "Absurdno je, da Španija sploh ima take nagrade," je lani zapisal v kolumni za časopis El País. "Je le dežela, ki ljudem ne mara javno priznati njihovega daru."

Na ministrstvu kljub temu vztrajajo, da nagrada za letos ostaja "namenjena, ne pa tudi podeljena" Maríasu in da ne nameravajo izbrati novega nagrajenca. "Žirija je vzela v obzir, da nagrade ne bo sprejel, a je njegov roman kljub temu ocenila kot najboljšega v zadnjem letu," so zapisali v izjavi za javnost.

"Vse svoje življenje sem se uspel izogibati državnim inštitucijam - ne glede na to, katera stranka je bila na oblasti - in zavrniti kakršen koli prihodek iz državnega mošnjička," poudarja Marías, ki pravi, da bi nagrado zavrnil tudi, če bi bila na oblasti opozicijska stranka, socialni demokrati PSOE. "Nočem obveljati za pisatelja, ki ga favorizira ta ali ona vlada." (Njegovega dejanja torej ne moremo enačiti s potezo Santiaga Sierre, ki je predlani zavrnil državno priznanje za umetnost, češ da "noče denarja od socialistične vlade, ki se zapleta v vojne in daje denar bankam, vse to pa na škodo socialne države".)

Tudi Cervantesove nagrade noče
Letos je Marías - po lastnih besedah - že zavrnil neko drugo nagrado, vredno 15 tisoč evrov, rad pa bi tudi, da ga žirija ne bi upoštevala pri izbiranju dobitnika Cervantesove nagrade, najvišjega literarnega priznanja za špansko govoreče dežele.

Lanski nagrajenec je užaljen
"Nočem, da bi se moja gesta razumela kot žalitev," poudarja Marías, ki se je žiriji za izkazano čast zahvalil. Žirantje sami so bili malo manj velikodušno razpoloženi: "S svojim dejanjem je razvrednotil eno izmed redkih španskih literarnih priznanj, ki se ne uklanja interesom raznih založniških hiš," je ogorčen lanski zmagovalec, Marcos Giralt Torrente.

Vsekakor je Maríasova odločitev v neroden položaj postavila kulturno ministrstvo, ki je žirantom menda zagotovilo, da bo nagrado z veseljem sprejel. "Vsi smo predvidevali, da jo bo vzel, se je pa pojavilo vprašanje, kaj naj, če je ne bo," je eden izmed žirantov izdal za El País. Z ministrstva so jim menda sporočili, da je nagrajenec zavrnil le plačilo potovanja, za katerega bi račun sicer poravnala država.

Leta 1951 v Madridu rojeni Javier Marías, ki je špansko književnost poučeval tudi na Univerzi v Oxfordu, velja za eno ključnih imen španske literature v zadnjega pol stoletja; njegova dela so izšla že v 40 jezikih in 50 državah po vsem svetu. V slovenščini so dostopni njegovi romani Tako belo srce, Jutri v bitki misli name in trilogija Tvoj obraz jutri; vse je prevedla Marjeta Drobnič. Če znate špansko, velja v roke vzeti tudi dela Los dominios del lobo, Travesía del horizonte, El monarca del tiempo, El siglo, El hombre sentimental , Todas las almas in druga.

Letos sem zavrnil že dve nagradi v skupni vrednosti 35 tisoč evrov. Ne vem, če se obnašam zelo preudarno.

Javier Marías

Moja drža nima nobene zveze s trenutno vlado. Država mi za opravljanje poklica, ki sem si ga sam izbral, ne dolguje ničesar.