Javno pismo ministru Turku za ureditev razmer na področju knjig so poleg prvopodpisanega Orlanda Uršiča iz založbe Litera med drugim podpisali Društvo bralna značka, Društvo slovenskih pisateljev, Društvo slovenskih književnih prevajalcev, več založb ter ustvarjalci na področju knjige, kot so Boris A. Novak, Tomaž Šalamun, Tone Peršak, Miran Košuta, Veno Taufer, Cvetka Bevc, Andrej E. Skubic, Maruša Krese in Janja Vidmar. Foto: BoBo
Javno pismo ministru Turku za ureditev razmer na področju knjig so poleg prvopodpisanega Orlanda Uršiča iz založbe Litera med drugim podpisali Društvo bralna značka, Društvo slovenskih pisateljev, Društvo slovenskih književnih prevajalcev, več založb ter ustvarjalci na področju knjige, kot so Boris A. Novak, Tomaž Šalamun, Tone Peršak, Miran Košuta, Veno Taufer, Cvetka Bevc, Andrej E. Skubic, Maruša Krese in Janja Vidmar. Foto: BoBo
Slavko Pregl
Na Javni agenciji za knjigo RS so povedali, da je ministru Turku ob imenovanju direktor JAK-a Slavko Pregl (na fotografiji) poslal tudi pisno čestitko in hkrati povabilo na obisk na JAK, da bi ga seznanili z njihovim delom in načrti. Čeprav je od ministra dobil odgovor, da bodo uskladili termin, obisk še ni bil izveden. Foto: BoBo
Javna agencija za knjigo RS
Javno pismo na JAK-u razumejo kot izraz zadovoljstva javnosti z njihovim delom, je povedala Katja Stergar, ki je na agenciji zadolžena za mednarodno sodelovanje in promocijo. Foto: BoBo

Ob napovedi ukinitve Javne agencije za knjigo RS (JAK) so v pismu podpisana stanovska društva, založbe in posamezniki ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žigo Turka pozvali k ureditvi razmer na področju knjige. Na JAK-u uradno niso dobili še nobenega obvestila o napovedani ukinitvi, zanjo so zvedeli iz medijev.

JAK je učinkovit, resen in zavzet
Podpisniki javnega pisma menijo, da je verjetno prav nedorečen status JAK-a razlog za zamujanje pri izvajanju letošnjih programskih in projektnih razpisov, tako za področje kulture kot za področje izdajanja leposlovja in znanstvene publicistike. To utegne imeti težke posledice pri izdajanju knjig in revij, projektih bralne kulture in drugem, pa tudi pri nekaterih infrastrukturnih rešitvah, o katerih so se dogovarjali na strokovnih posvetih na pobudo JAK-a. Ker letos postopki izvedbe že lani objavljenih javnih razpisov JAK-a zamujajo, se podpisniki na ministra Turka obračajo v upanju, da "bosta prevladala razum in zavedanje, da je začetek izvajanja rezultatov že lani objavljenega razpisa nujno".

"Številne postopke tako za založbe kot za pisatelje je JAK v zadnjih treh letih učinkovito izvajala, dvignila je raven kakovosti izvedb, naredila bistven korak naprej pri mednarodni promociji slovenskih književnikov v tujini; predvsem pa se je JAK resno in zavzeto ukvarjala s področjem knjige in knjižnega telesa, ki bi v ustvarjalni povezavi z vsemi, ki na področju knjige delujemo, bolj skrbelo za področje knjige, kot skrbi JAK, si podpisani ne predstavljamo," so med drugim zapisali v javnem pismu in dodali, da je JAK v treh letih svojega obstoja z javno preverljivimi rezultati pokazal smiselnost odločitve, da je vlada leta 2008 z v parlamentu soglasno sprejetim zakonom ustanovila to agencijo.

Pred volitvami Turk ni govoril o ukinitvi JAK-a
Zaposleni na agenciji so o napovedani ukinitvi slišali v oddaji Pogledi Slovenije, uradno pa o tem niso dobili nobenega obvestila, je dejala Katja Stergar, ki je na JAK-u zadolžena za mednarodno sodelovanje in promocijo. Spomnila je tudi na javno debatno kavarno v sklopu lanskega slovenskega knjižnega sejma, na kateri sta sodelovala tudi zdajšnji minister Turk in generalna direktorica direktorata za umetnost na ministrstvu za kulturo Barbara Koželj Podlogar ter se tedaj oba strinjala, da ni bojazni, da bi bil JAK ukinjen.

Kot je še poudarila Stergarjeva, na agenciji za knjigo ni, kot se pojavlja v medijih, osem, temveč sedem zaposlenih. Napačna je tudi navedba, da naj bi na ministrstvu za kulturo to delo opravljala samo en ali dva zaposlena, saj gre za združitev dveh področij. Na ministrstvu za kulturo in na javni agenciji za raziskovalno dejavnost je z administrativnim aparatom skupaj to delo opravljalo vsaj osem ljudi, poleg tega pa se je obseg nalog agencije v času njenega delovanja precej povečal.