Nova, osma po vrsti, knjiga pesmi Aleša Debeljaka vabi bralca k spustu skozi brzice zgodovinskih eksplozij in k meditacijam ob tolmunih osebnega doživetja, ki ponikajo v globine nerazumevanja, s kakršnim so obremenjeni prostori, narodi, mesta in ljudje z Balkana. Foto: Emka
Nova, osma po vrsti, knjiga pesmi Aleša Debeljaka vabi bralca k spustu skozi brzice zgodovinskih eksplozij in k meditacijam ob tolmunih osebnega doživetja, ki ponikajo v globine nerazumevanja, s kakršnim so obremenjeni prostori, narodi, mesta in ljudje z Balkana. Foto: Emka
Debeljakove pesmi v prozi, navdihnjene s potovanji skozi soteske balkanskih mest in z urbanimi fantazijami, so svojevrstno poročilo očividca, napisano v obliki razkropljenih koščkov, ki sestavljajo mozaik nekega izginulega ljudstva in njihove dežele.
Aleš Debeljak (1961) je diplomiral iz primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani in doktoriral iz sociologije kulture na šoli Maxwell School of Citizenship. Objavil je sedem knjig pesmi, dvanajst knjig esejev, prevedel izbrane pesmi Johna Ashberyja in knjigo o sociologiji vednosti ter uredil več antologij.

Letošnjega nagrajenca, ki bo nagrado prejel nocoj ob 19.00 v prostorih DSP-ja, je izbrala žirija v sestavi Niko Grafenauer (predsednik), Andrej Medved, Ifigenija Simonovič, Aleš Šteger in Tomaž Toporišič. Kot je povedal Grafenauer, so pregledali in prebrali kar 300 zbirk, kolikor jih je bilo objavljenih v zadnjih dveh letih, končno pa so izbirali med dvema zbirkama, o katerih se je žirija odločala na tajnem glasovanju. Tehtnica se je prevrnila na Debeljakovo stran, ki je Jenkovo nagrado enkrat že prejel, in sicer za zbirko Slovar tišine. Kot je ugotovil, gre za svojevrstno kontinuiteto, vsaj kar zadeva naslova; od Slovarja tišine do Tihotapcev.

Novost v Debeljakovem opusu
Grafenauer pravi, da Tihotapci v Debeljakovi poetiki pomenijo svojevrsten korak naprej; po avtorjevih lastnih besedah pa njegova poezija slika resničnost, da bi jo presegla. Tako topos zbirke - Ljubljana - kot tudi lirični subjekt sta večplastna, z realistične osnove pa prehajata širše in kar naenkrat je Ljubljana lahko "vsako mesto na svetu". Avtor obrazložitve nagrade Tomaž Toporišič Debeljakovo poezijo spremlja od samih začetkov. Zadnja zbirka Tihotapci po njegovi presoji sodi med tiste, ki ne potrebujejo interpretacije strokovnega bralca, toda vseeno je zapisal, da je "poezija Tihotapcev kot dogodek v gibanju od Prul, Botaničnega vrta h Grobnici herojev pod okno Lili Novy".

Toporišič je v obrazložitvi tudi zapisal, da "Debeljak samega sebe in nas bralce v Tihotapcih krmi s slastno zmesjo preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, okusi spominjanj in pričakovanj novih okušanj sveta".

V okviru Jenkovih dni
V DSP-ju želijo Jenkovi nagradi dati še večji pomen, zato je dogodek umeščen v Jenkove dneve. Po sobotni slavnostni prireditvi ob Jenkovi 140-letnici smrti v Podreči se je dogajanje zdaj preselilo v Ljubljano, kjer bo zvečer podelitev nagrade. V torek zvečer bo v novomeški knjigarni Goga pogovor z Debeljakom, v sredo pa bo v Kopru na oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Koper potekal študentski simpozij Jenko, njegov čas in njune reprezentacije. V Ljubljani bodo v sredo v Narodni in univerzitetni knjižnici odprli razstavo del dobitnikov Jenkove nagrade in Jenkovih rokopisov, Grafenauer pa je spomnil še na večerni dogodek v klubu Lili Novy.

Na literarnem večeru z imenom Obrazi - srečanje pesnikov z bralci bodo sodelovali pesniki iz ožjega izbora letošnje Jenkove nagrade: Milan Dekleva, Stanka Hrastelj, Danica Križanič Müller, Lucija Stupica in Ivo Svetina. Po Grafenauerjevih besedah je čar večera ta, da pesnice in pesniki podajo ozadja kakšne izmed svojih pesmi, torej njihova eksistencialna ozadja.