O percepciji cene in tem, ali so knjige res (pre)drage, so razpravljali na današnji debatni kavarni in sklenili, da nakup narekujejo predvsem vrednote, ki veljajo v družbi. Knjige kupuje in bere vse manj ljudi, saj je pri zanimanju za knjigo cena še vedno pomemben dejavnik, so še med drugim izpostavili slovenski založniki.

Obveljalo je tudi mnenje, da se zdi branje knjig v dobi tehnološkega napredka zapostavljeno. Kaj hitro nas lahko premami ponudba drugih prostočasnih dejavnosti, zato je, kot je opozorila vodja knjigarne Libris Ingrid Celestina, treba najti nove načine približevanja knjig kupcem in bralcem. A pri tem založniki in knjigotržci naletijo na novo oviro - knjige se številnim zdijo predrage.

Knjige in pločevina in njihova percepcija v vsakdanu
Bojan Švigelj, glavni urednik pri Mladinski knjigi, je dejal, da se mu zdi "malo hecno", da se knjigotržci pogovarjajo, ali je cena knjig prava ali ne, kar je izpostavil tudi glavni urednik pri DZS-ju in avtor učbeniških in obučbeniških gradiv Vasja Kožuh. Poudaril je še, da bi morala biti cena ob dobri knjigi brezpredmetna. Tako Švigelj kot Kožuh sta se namreč vprašala, ali se tudi predstavniki avtomobilskega združenja sprašujejo, ali so njihovi avtomobili predragi.

Glavni urednik pri Mladinski knjigi verjame, da bi marsikateri založnik cene knjig znižal, če bi lahko, in če bi bil prepričan, da bi tako več zaslužil. K nakupu knjig ljudi po njegovem mnenju spodbudijo predvsem vrednote. Pri tem se je navezal na svoje izkušnje pri nakupu učbenikov: starši padejo v nezavest, ko je treba dati sto evrov za učbenike, medtem ko prav toliko brez težav odštejejo za športne copate ali mobilne telefone. "Danes obstaja splošno mnenje, da morajo biti učbeniki zastonj, knjige pa skoraj zastonj," je bil kritičen Švigelj.

Kako je s knjižnimi popusti
Tudi Ingrid Celestina se s podobnim srečuje v svoji knjigarni, ko jo kakšna stranka ob pogledu na že znižano knjigo, ki denimo stane sedem evrov, vpraša, ali obstaja še kaj cenejšega. Ob tem je dodala, da jo sicer žalostijo tudi nekatere sejemske cene, ki po njenem prepričanju razvrednotijo knjigo. Pogovor o cenah knjig se ji sicer zdi skoraj brezploden, glede na to, kakšno gnečo je opazila na sejmu, ki traja še do nedelje.

Celestina sicer še vedno podpira zakon o enotni ceni knjige, ker meni, da izenačuje akterje na knjižnem trgu, a hkrati razume kritike glede omejevanja svobode in ukinitve prostega trga. "Zaradi stanja, ki vlada na slovenskem knjižnem trgu, ta zakon ne more pokazati svojih učinkov," je izpostavila založnica. Švigelj se z njo načeloma strinja, je pa ob tem pozval ministrstvo za kulturo, da znova oceni zakon, ki ima določene pomanjkljivosti.

Knjige, ki jih ni treba kupiti, da bi jih prebrali
"Veliko napora moramo zato vložiti v to, da poiščemo čim cenejšo ponudbo oz. da zadostimo našim standardom pri pridobivanju knjižničnega gradiva," je pojasnila predsednica Združenja splošnih knjižnic Vesna Horžen in zatrdila, da pri tem nikakor ne dajejo prednosti kvantiteti pred kakovostjo. Knjižnice se zavedajo vrednosti knjig in tega, da te, logično, stanejo, je poudarila. Vendarle pa cena knjige igra pomembno vlogo tudi pri nakupu knjižničnega gradiva, saj je vsako leto na voljo vedno manj sredstev.