V nedeljo bomo na programu Ars slišali duhovito kratko zgodbo Hectorja Hughja Munroja – Sakija, britanskega avtorja s preloma 19. in 20. stoletja z zanimivo življenjsko potjo. Rodil se je v Burmi in pozneje delal kot novinar v Angliji in kot dopisnik Morning Posta na Balkanu, v Rusiji in Parizu, nato se je vrnil v London. Ko je izbruhnila prva svetovna vojna, se je javil kot prostovoljec, čeprav je bil že prestar za vojaško službo. Munro je ob novinarskem delu napisal vrsto proznih del, ki jih je podpisoval s psevdonimom Saki; med njimi je kratka zgodba Bertiejev božič. Za oddajo Humoreska tega tedna jo je prevedla Mateja Perpar; interpretiral jo bo dramski igralec Branko Jordan.

V nedeljo, 20. 12., bo na sporedu zgodba Varilec in škržad Vanje Pegana, ki je na slovensko literarno prizorišče stopil najprej s kratko prozno zbirko Kopanje mornarjev v topli vodi, nato pa so sledili še štirje romani ter zbirke haikujev in kratke proze. Še neobjavljeno Peganovo zgodbo bo v Literarnem nokturnu interpretiral Željko Hrs.

Neža Maurer: Pusti, da stvari odtečejo - kot čas in voda
V torek bo praznovala priljubljena slovenska pesnica Neža Maurer. Ob častitljivi in okrogli obletnici bomo v Literarnem večeru prisluhnili njeni poeziji, predstavitvi njenega življenja in dela, pa tudi njej sami. Tako pri otrocih kot pri odraslih priljubljena slovenska pesnica bo praznovala devetdeset let. Pesmi piše že več kot šestdeset let. Objavila je več kot dvajset pesniških zbirk, skoraj prav toliko za otroke; antologija pesmi iz njenih zbirk je izšla lani pod naslovom Nekaj zelo zelo lepega.

Sorodna novica Velika Prešernova nagrajenca sta Feri Lainšček in Marko Mušič

Sredin literarni program bo namenjen letošnjemu dobitniku nagrade Prešernovega sklada Branetu Senegačniku. Ontološka individualnost pesmi po Senegačniku obstaja v tem, da z nekega bolj ali manj individualnega gledišča razpira "uvid", "perspektivo" na vse bivajoče. Pesem šele po tem in prav po tem – je pesem. O tem in o pesniškem doživljaju, v katerem se ta perspektiva razpira; pa tudi o tem, zakaj je lirična poezija ena najbolj izmuzljivih literarnih zvrsti, ki hkrati zahteva osebno vpletenost, večjo in usodnejšo kot v drugih literarnih zvrsteh, se bo v Literarni matineji z Branetom Senegačnikom pogovarjala Tina Kozin.

V sredinem Literarnem nokturnu, ki ga vsak dan objavljamo še na Prvem programu Radia Slovenija, bo igralec Matej Puc interpretiral kratko avtobiografsko zgodbo avtorja znamenite serije o Rabbitu. To je zgodba z naslovom Božične karte, pod katero se podpisuje ameriški pisatelj, pesnik ter umetnostni in literarni kritik John Updike. Najbolj znan je po svoji seriji romanov o Harryju "Rabbitu" Angstromu, običajnem pripadniku srednjega razreda, ki ga v romanih spremlja od zgodnje mladosti do smrti.

Sveti večer na radijskih valovih
Na predbožični večer bomo v Literarnem večeru na prvem radijskem programu slišali božično legendo izpod peresa pisatelja in dramatika Zorka Simčiča z naslovom Leta nič, en dan potem. Z njo se pridružuje vrsti slovenskih književnikov, ki so pisali legende, na primer Janez Trdina, Anton Medved, Anton Aškerc, Ksaver Meško, France Bevk, Ivan Pregelj, Marija Kmetova in Stanko Majcen. Veliko legend se dogaja prav na sveto noč.

V ta okvir je vstavil svojo zgodbo tudi Zorko Simčič, ki je uporabil za legendo sicer nenavadno, vendar živo snov. Prizor v legendi se godi nekaj ur po Kristusovem rojstvu, v Betlehemu, v preprosti koči na robu vasice, in sicer v družini Judinje Noéme in njenega moža Lámeha iz Cirene.

Sveti večer na radijskih valovih bo dopolnila humorna božična zgodba z naslovom Sveča. Njen avtor, pisatelj Narte Velikonja, se je nagibal k modernemu realizmu, vezala pa ga je tudi kmečka snov, zlasti tista, ki jo je oblikoval v povestih. Pisal je psihološko-realistične novele in ljudske povesti, šaljive zgodbe in anekdote, objavljal je kritike in študije ter prevajal. Na Dunaju je doštudiral pravo ter se v Ljubljani zaposlil kot uradnik. Takoj po drugi svetovni vojni so ga obsodili na smrt in ga ustrelili zaradi protikomunističnega delovanja. Za Literarni nokturno smo izbrali Velikonjevo šaljivo zgodbo, ki je izšla leta 1941, v interpretaciji dramskega igralca Aleša Valiča.

"Tu, glej, sem si vse, otročé, kakršno sem, porisal s temile pikami, s črticami, vse, kar je slovenskega."
Tudi sobotni praznik, dan samostojnosti in enotnosti, ko smo pred tremi desetletji razglasili izid plebiscita o samostojnosti, bomo zaznamovali s tematskim programom. Za Izbrano prozo smo izbrali spisa Edvarda Kocbeka Narod ter Slovenci in politika, ki sta bila v predvojnih letih 1939 in 1940 objavljena v reviji Dejanje. V njiju Edvard Kocbek razmišlja o narodu na splošno, Slovencih in njihovem razumevanju lastnega položaja. Eseja bo prebral dramski igralec Saša Tabaković.

V večernih urah bo v Literarnem nokturnu na sporedu še sodobna različica zgodbe o Krstu pri Savici. Zgodba o Krstu pri Savici (tako Prešernova in Smoletova) je ne glede na vse pomisleke in polemike, ki jih je spremljala literarna zgodovina, še vedno presenetljivo živa in poučna. Po Andreju Inkretu je "eksemplarično pokazala na neki načelen in splošen problem slovenskega zgodovinskega duha".

Dominik Smole se v svoji dramski različici, ki je izšla leta 1969, ukvarja z vprašanjem, kaj se je dogajalo s Črtomirom, potem ko je v Ogleju sprejel mašniško posvečenje. V drugem delu te dvodelne drame subjektivni drami konvertita pridruži splošnejšo, družbeno – o Črtomirovih "rojakih Slovencih" in njihovi zgodovinski perspektivi pod katoliško oblastjo, predvsem pa po propadu Črtomirovega apostolata.

Ne glede na njihovo šibko kritično maso "bo bolj od tistega, kar drugi počnejo s Slovenci, odločalo to, kar bodo Slovenci počeli sami s seboj," še zapiše Andrej Inkret. Smole tako nasproti Črtomiru in njegovi samovolji postavi postprešernovskega junaka – v krščansko vero prekrščenega karantanskega kneza Gorazda, ki uteleša bolj pragmatičnega duha z osrednjim načrtom: "da svoje ljudi zberem na kup. Počasen, mučen opravek, ne kaj prida časten in s sekiro časa nad glavo." V Literarnem nokturnu, ki bo na sporedu na Prvem in Arsu, bomo slišali odlomek iz drugega dela Smoletove igre, v katerem nastopijo bavarski duhovnik Kočar (Saša Tabaković), slovenski vojvoda Gorazd (Matej Puc) in salzburški vladika Bonifacij (Primož Pirnat).

Vabljeni k poslušanju Literarnega programa, ki ga uredništvo za kulturo v prazničnem tednu pripravlja za radijske valove Arsa in Prvega!