Prešeren živi skozi svoje pesmi in imena ulic ter javnih ustanov. Foto: BoBo
Prešeren živi skozi svoje pesmi in imena ulic ter javnih ustanov. Foto: BoBo

Ta veseli dan kulture, neuradni praznik, s katerim vsakega 3. decembra zaznamujemo rojstvo Franceta Prešerna, bomo letos dočakali v čudnem vzdušju, saj nas kulturne ustanove, ki bi sicer brezplačno odprle svoja vrata, vabijo k virtualni udeležbi. Morda je v tem času literarni program Radia Slovenija še zlasti dragocen in – če je sicer vse drugače kot do zdaj – stalnica ostaja – Prešeren. V tem tednu bo namreč radijski program ponudil širok razpon interpretacij njegove poezije.

Če njegove pesmi ob različnih kulturnih praznovanjih pogosto recitirajo sodobni dramski igralci, bo torkov Literarni večer postregel z dragocenostmi iz bogatega radijskega arhiva. Ob 220. obletnici rojstva pesnika, ki je postal naš nacionalni simbol, boste njegove pesmi namreč lahko slišali v izvedbi dramskih igralcev različnih generacij – med drugim Marije Vere in Staneta Severja. Če pa vas zanima, kako zveni Zdravljica, ko jo recitira Tone Pavček, vas vabimo k poslušanju Literarnega nokturna na Prešernov rojstni dan, 3. decembra. Za Ta veseli dan kulture smo namreč iz radijskega arhiva izbrali nekaj Prešernovih pesmi v interpretaciji slovenskih pesnikov.

Kult oziroma mit nacionalnega pesnika se kaže kot neizprosen tank, ki nonšalantno pregazi tekmece in jih povaljane pusti v blatu.

-

A zakaj je pravzaprav Prešeren prerasel v nacionalni kult? O tem v eseju Prešernov kult in namišljeni sindromi razmišlja izr. prof. Marijan Dović. "Kult oziroma mit nacionalnega pesnika se kaže kot neizprosen tank, ki nonšalantno pregazi tekmece in jih povaljane pusti v blatu," med drugim meni pisec, ki premišljuje tudi širše implikacije Prešernove kanonizacije, predvsem v povezavi z globoko zakoreninjeno pripovedjo o rojstvu naroda iz duha poezije. Njegov esej lahko ujamete v torkovi oddaji Literarna matineja.

Osemdeseti jubilej Nika Grafenauerja
Med kanoniziranimi avtorji slovenske literature pa seveda najdemo tudi sodobnejše ustvarjalce, eden od njih je nedvomno Niko Grafenauer, ki je s svojim intelektualnim, kritiškim, uredniškim, družbenopolitičnim delovanjem v temelju zaznamoval slovenski prostor. Ob njegovem osemdesetem jubileju smo mu posvetili ponedeljkov Literarni večer, s katerim se obračamo k dogodkom in osebam iz njegovih ranih in mladih let, in sicer k tistim izmed njih, za katere sam pravi, da so bili zanj formativni.

Niko Grafenauer. Foto: BoBo
Niko Grafenauer. Foto: BoBo

Prihajajoči teden bosta zaznamovala še dva jubileja. Prav na dan Prešernovega rojstva praznuje tudi slovenski dramski in filmski igralec Janez Škof, ki bo letos dopolnil šestdeset let. V Literarnem nokturnu lahko v sredo slišite njegovo interpretacijo poezije Dylana Thomasa, enega najpomembnejših valižanskih pesnikov dvajsetega stoletja. Pesmi, izpisane s slikovitim metaforičnim jezikom, v katerem zaznavamo sledi simbolizma, je prevedel veliki pesnik in prevajalec Jože Udovič. "Ne stopi krotko v to dobrotno noč", kot je besede "do not go gentle into that good night" prevedel Udovič, je morda eden izmed bolj slavnih verzov pesnika, ki je umrl pri komaj 39 letih.

Prav dolgo pa ni bilo niti življenje vsestranskega avtorja, erudita in ekscentrika Oscarja Wilda, ki je umrl star 46 let. Ob 120. obletnici njegove smrti se ga v ponedeljkovem Literarnem nokturnu spominjamo s pravljico Sebični velikan o nesebičnosti, odprtosti in sprejemanju. Zgodbo, ki se sprašuje, ali bo otroški smeh lahko pregnal mraz iz vrta in velikanovega srca, je poslovenil Ciril Kosmač.

Priročnik za izgnance
Težka izkušnja vojne združuje življenjski zgodbi dveh pisateljev, katerih deli zaznamujeta nedeljski literarni program. Ko je Velibor Čolić leta 1992 emigriral v Francijo, je imel za sabo eno knjigo, izkušnjo vojne v Bosni in dezerterstvo, pred sabo življenje izgnanca. Objavil je vrsto knjig, med drugim Priročnik za izgnance, kjer je opisal svojo izkušnjo izgnanca, nekoga, ki poskuša živeti v novem svetu in ki opazuje svet okoli sebe z drugačnimi očmi kot domačini. Odlomku, ki pripoveduje o srečanju z Judom Jožefom Kordo, lahko prisluhnete v Literarnem nokturnu.

Prevajalska nagrada Radojke Vrančič letos v roke Lare Unuk

Življenjsko usodo in literarno pot grškega pisatelja Iliasa Venezisa pa sta močno zaznamovali obe svetovni vojni, še bolj pa grško-turška takoj po koncu 1. svetovne vojne. Avtorjevo travmatično izkušnjo prisilnega pohoda in bivanja v turškem delovnem taborišču po porazu Grčije popisuje njegov romaneskni prvenec Številka 31328: knjiga suženjstva. Pretresljiva pripoved ne skuša estetizirati trpljenja, a vendar odpre prostor tudi za subjektivno, poetično in ironično, preberemo v opisu knjige, ki jo je v slovenščino prevedla Lara Unuk, letošnja prejemnica nagrade Radojke Vrančič za mladega prevajalca. Odlomke iz romana je interpretiral Blaž Šef, režijo Literarnega nokturna pa podpisuje Špela Kravogel, ki se je jeseni z radijsko igro Treba bi bilo peljati psa na sprehod uvrstila med štiri finaliste festivala Prix Europa.

Boris Kolar: Trinajst

"Svetloba prihaja od spodaj, / telo ob tvojem spi in ne vidi, / kako preži zunaj, razbija po oknih, / tiplje pod vrati, / polzi iz tebe."
Besedila Anje Golob "se vzpostavljajo kot svojevrsten, načrtovan in kontinuiran razvoj eksistencialne tematike, razmerja med družbenim in intimnim ter vloge poezije v današnjem svetu", je Aljaž Koprivnikar zapisal o brezkompromisni pesnici, ki je za svoje pesmi med drugim prejela dve Jenkovi nagradi – in sicer za zbirki Vesa v zgibi (2014) in Didaskalije k dihanju (2016). Kako sama interpretira nekaj pesmi iz obeh zbirk, lahko slišite v torkovem Literarnem nokturnu.

Konec tedna bo prinesel tudi nekoliko vedrejšo pripoved. V oddaji Izbrana proza bosta v soboto v glavnih vlogah nastopila podplatar in mali pernati dobrodušnež, kot statisti pa še kemični baron, ploščatke, feropoljski drekci in številne druge živali iz slovenskih gozdov in stanovanj. O njih pripoveduje pisatelj Boris Kolar v razposajeni in malce tudi resnobni zgodbi Medved in črni ptič in v duhoviti persiflaži Faraonske mravlje – obe sta pred kratkim izšli v njegovi kratkoprozni zbirki Trinajst.

Spored literarnih oddaj med 29. 11. in 5. 12.

29. november

Humoreska tega tedna – 14.05 (Ars)
Roald Dahl: ob 30. obletnici smrti
Spomini, pisma in potopisi – 18.05 (Ars)
Saša Vuga: Baron z levega brega Idrijce
Literarni portret – 22.05 (Ars)
Ilias Venezis: S poti v delovno taborišče
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Velibor Čolić: Priročnik za izgnance

30. november
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Oscar Wilde: Sebični velikan (ob 120. obletnici rojstva)

1. december

Literarni večer – 21.00 (Ars)
Interpretacije pesmi Franceta Prešerna v času (ob 220. obletnici rojstva)
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Anja Golob: izbor pesmi iz zbirk Vesa v zgibi in Didaskalije k dihanju

2. december
Literarna matineja – 11.05 (Ars)
Marijan Dović: Prešernov kult in namišljeni sindromi
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Dylan Thomas: Pesmi – ob. 60. jubileju dramskega igralca Janeza Škofa

3. december
Literarni večer – 21.05 (Prvi)
Niko Grafenauer: ob 80. jubileju
Literarni nokturno 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
France Prešeren: ob 220. obl. Rojstva (v interpretaciji slovenskih pesnikov)

4. december

Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Milan Jesih: Osemvrstičnice

5. december

Izbrana proza – 18.00 (Ars)
Boris Kolar: Medved in črni ptič ... da o Faraonskih mravljah niti ne govorimo
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.50 (Ars)
Niko Kuret: Miklavžev obisk