Andrej Predin zgodbo v knjigi Na zeleno vejo postavlja v Maribor v prva leta po osamosvojitvi Slovenije in slika pristne ulične zgodbe, tiste o prvih ljubeznih in prvih pretepih, zmagah in porazih. Foto: MMC RTV SLO
Andrej Predin zgodbo v knjigi Na zeleno vejo postavlja v Maribor v prva leta po osamosvojitvi Slovenije in slika pristne ulične zgodbe, tiste o prvih ljubeznih in prvih pretepih, zmagah in porazih. Foto: MMC RTV SLO
Andrej Predin Na zeleno vejo
Razpis je komisija spremenila tako, da knjiga Na zeleno vejo ni več obvezna. S tem so, kot pravijo, preprečili, da se šole ne bi odločile za tekmovanje. Sedem šol v Sloveniji meni, da knjigi nista primerni. Foto: MMC RTV SLO
Knjiga Na zeleno vejo dviguje prah

Poleg knjige avtorja Andreja Predina je prvoten izbor posebne komisije Zavoda za šolstvo za osmošolce in devetošolce za tekmovanje v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje sestavljala še Oči, zbirka kratkih pripovedi Andreja Makuca.
Zadnja pripoveduje o mučenju živali, oster odziv pa je po poročanju Tadeje Anžlovar za TV Dnevnik povzročila zlasti Na zeleno vejo, ki s sočnim jezikom pripoveduje o mukah in radostih odraščanja v Mariboru. Ne sliši se ravno škodljivo, vendar nekatere odrasle zmotijo številne kletvice in uporaba vulgarnih izrazov. Za nekoga morda neprimerno, vendar na devetošolca Tima Horvata je ravno zaradi iskrenosti naredila vtis. "Lahko bi se pisatelj lepše izražal, ampak mislim, da nas je najstnike kar zadel," pravi in dodaja, da se mladi zares tako obnašajo in pogovarjajo.
Njegovi starši, ki so knjigo prebrali, ne nasprotujejo temu, da bi jo prebral tudi sin, učiteljica slovenščine Milena Kerndl pa vidi v romanu precejšen izziv za delo z učenci in zlasti priložnost, da na njih vzgojno vpliva.
Nasprotnega mnenja pa je Silvo Šinkovec iz Društva katoliških pedagogov in urednik revije Vzgoja. "Ne gre samo za odraz stanja, literatura je odraz lepega. In otrok mora v tem obdobju, ko se uči, brati nekaj lepega," pravi.
Pomembno je kritično, ne naivno branje
Strokovna komisija, ki jo sestavljajo učitelji, univerzitetni profesorji in svetovalci je pri izboru sledila trem merilom - kakovosti, raznolikosti in koliko knjiga ponuja priložnosti za pogovor, poleg tega pa, poudarjajo, Cankarjevo tekmovanje zagovarja kritično, ne naivno branje. Predsednik Državne komisije za tekmovanje iz slovenščine za Cankarjevo priznanje Igor Saksida poudarja, da literatura na Cankarjevem tekmovanju na prvem mestu ni namenjena užitku, ampak premisleku o svetu. "Če pa ima knjiga problemsko vsebino, ne more škoditi, še posebej ne more škoditi, če se o knjigi bralci pogovarjajo z mentorjem," je prepričan.
Zato vztraja, da komisija ni naredila napake, čeprav so razpis vendarle spremenili in knjigo Na zeleno vejo umaknili s seznama obveznih branj. Ne želijo namreč, da šole zaradi tega ne bi sodelovale v tekmovanju.

Vsa očarana, z roko na mojem srcu, se stisne bliže k meni.
"Anita, ob tebi sem svoboden od vsega tega sranja!" že ves iz sebe nadaljujem.
"Luka!" zavzdihne.
"Luk," jo popravim.
"Razumem te, Luk," skoraj neslišno odvrne.
"Lahko tud jaz čutim tvoje srce?" preidem k bistvu.
Anita se obrne k meni in ponudi, da otipam utrip njenega srca. Primem jo za joško. Zadrhti od čustvene napetosti in preden konča naslednji vdih, jo strastno poljubim. Dolgemu poljubu sledi naslednji in nežno jo božam po obrazu. Z roko zdrsim pod njeno jakno. Vzdihuje globoko vame in moj ud čedalje bolj utripa. Prodrem pod modrc, vse je mehko in občutljivo, ko se pojavita Strajki in Maja.
Anita sunkovito odskoči. Prekrižam noge, da skrijem stanje.
(Odlomek iz knjige Na zeleno vejo)
Knjiga Na zeleno vejo dviguje prah