Gugalnica za vse prinaša 23 zgodbic o živalih, v katerih se zrcali družinsko vzdušje. Foto: Mladinska knjiga
Gugalnica za vse prinaša 23 zgodbic o živalih, v katerih se zrcali družinsko vzdušje. Foto: Mladinska knjiga
Marjanca Jemec Božič
'Urbana pravljičarka' Marjanca Jemec Božič se, kot je zapisala Judita Krivec Dragan, v svojem slogu približuje stripu in popartu, obenem pa vedno ostaja zvesta pravljični ilustraciji, stran od družbene angažiranosti. Foto: RTV SLO/M. K.
Pravljični cvet
Izbor del za knjigo Pravljični cvet ni bil lahek, saj je Marjanca Jemec Božič s svojimi podobami oživela okoli 200 knjig. Foto: Mladinska knjiga

Gugalnica za vse je tretja skupna knjiga Štefanove in Jemec Božičeve. Obe njeni predhodnici, tako Melje, melje mlinček kot Kotiček na koncu sveta, sta dobitnici Levstikove nagrade. Tokratna slikanica prinaša 23 zgodbic o živalih, v katerih se zrcali družinsko vzdušje, ki je avtorici v zadnjem obdobju blizu. V delu se vrstijo dialogi med starši in otroki, med brati in sestrami ter med staršema. Štefanova je zgodbe pisala v prozi, ki na trenutke prehaja v verze, njene personifikacije živali in predmetov pa so blizu tudi Jemec Božičevi.
Pravljični cvet ponuja izbor zgodb in pesmi, ki jih je v svojem dolgem ustvarjalnem obdobju ilustrirala Jemec Božičeva. Izbor je bil za ilustratorko in urednike naporen, saj je ilustrirala približno 200 knjig. V knjigi so med drugim podobe Pavčkovega Jurija Murija, Nane, male opice Josipa Ribičiča in Pika dinozavra Leopolda Suhodolčana.
Avtorica spremne besede Judita Krivec Dragan priznano ilustratorko označuje kot "urbano pravljičarko", ki je z vživljanjem duše v svoje mestne junake znala pričarati pravljično mesto. Njena risba se odlikuje po močnih in živahnih barvah, ki se jih ne boji uporabljati. V svojem slogu se približuje stripu in popartu, pri čemer pa je vedno ostala zvesta pravljični ilustraciji, stran od družbene angažiranosti.
Šaljivke nagajivke
Poleg omenjenih del je izšla tudi glasbena slikanica z 12 pesmimi Šaljivke nagajivke z ilustracijami Zvonka Čoha. Po besedah urednice knjige Metke Pušenjak izhaja nekaj pesmi iz ljudskega izročila, nekaj pa je umetnih pesmi, ki imajo pridih ponarodelosti. Pesmim, ki jih dopolnjujejo likovne podobe Zvonka Čoha, so dodani tudi notni zapisi.
Vsaka pesem je ilustratorju predstavljala nov izziv in težavo, saj je poezija polna asociativnih dogodkov in metaforike. Kot je pojasnil, je šest podob napravil posebej za to slikanico, šest pa jih je nabral iz arhiva.