Brenkova (1911-2009) se je rodila v Horjulu. V Ljubljani je študirala psihologijo in pedagogiko, iz slednje je tudi doktorirala. Med njenimi avtorskimi deli velja omeniti Deklico Delfino in lisico Zvitorepko, Partizanko Kristino in Hišo ob potoku, zaslužna pa je tudi za slovenske prevode nekaterih ključnih del iz svetovne mladinske književnosti, med njimi za Piko Nogavičko. Leta 2001 je izšla antologija njene kratke proze z naslovom Obdarovanja. Foto: BoBo
Brenkova (1911-2009) se je rodila v Horjulu. V Ljubljani je študirala psihologijo in pedagogiko, iz slednje je tudi doktorirala. Med njenimi avtorskimi deli velja omeniti Deklico Delfino in lisico Zvitorepko, Partizanko Kristino in Hišo ob potoku, zaslužna pa je tudi za slovenske prevode nekaterih ključnih del iz svetovne mladinske književnosti, med njimi za Piko Nogavičko. Leta 2001 je izšla antologija njene kratke proze z naslovom Obdarovanja. Foto: BoBo

Morda sem v svojem pisanju res minuciozna in je to del moje narave. Vsak pisatelj ima določen kreativni potencial in njegov talent se razkriva v njegovih dosežkih. Jaz nisem ne prikrivala svojih darov ne napihovala. Kar sem imela in kolikor sem imela, sem dajala v pisanje. Taka sem.

Kristina Brenkova (s spletne strani Mladinske knjige)
Ob zgodbah Brenkove so odraščale generacije slovenskih otrok. Foto: Mladinska knjiga

V njen spomin so vse leto po slovenskih knjižnicah potekale številne prireditve. Posebno pozornost so Brenkovi posvetili v Mestni knjižnici Ljubljana in pri založbi Mladinska knjiga, kjer je urednikovala med letoma 1949 in 1973.

Domovala in delovala za Bežigradom
Ob 100. obletnici rojstva Brenkove so se v Knjižnici Bežigrad, ki je del Mestne knjižnice Ljubljana, že pred letom odločili, da ji bodo posvetili niz dogodkov. Brenkova je namreč dolga leta živela za Bežigradom in se udejstvovala v bežigrajski knjižici. Dogodke je oktobra lani, na avtoričin 99. rojstni dan, uvedla pregledna razstava o življenju in delu Brenkove. V sklopu prireditev je nato letos aprila v Knjižnici Otona Župančiča potekal simpozij o življenju in delu Brenkove.

V knjižnici za Bežigradom so niz dogodkov, posvečenih Brenkovi, sklenili v sredo z odprtjem razstave z naslovom Kristinine čebelice. Na njej so predstavljena izvirna dela Brenkove in mednarodna dela s področja otroške in mladinske literature, ki jih je kot urednica pri Mladinski knjigi vključila v številne zbirke knjig za otroke.

V soboto popoldne so se Brenkovi poklonili v Mariboru, kjer je v knjigarni Mladinske knjige v Europarku gledališče Fru-fru uprizorilo lutkovno predstavo Moj dežnik je lahko balon.

"Mama slovenske slikanice in čebelice"
Brenkova je pri založbi Mladinska knjiga urednikovala od leta 1949 vse do upokojitve leta 1973. Leta 1953 je ustanovila znano zbirko Čebelica. Pri založbi tako že nekaj let ob obletnici rojstva Brenkove pripravljajo praznik Čebelice, v sklopu katerega med drugim pripravijo izbor 40 najbolj kakovostnih slikanic in ilustriranih knjig. Letos je založba v spomin na "mamo slovenske slikanice in Čebelice" izdala tudi štiri knjige ilustriranih pravljic.

V četrtek, 27. oktobra, se bodo Brenkovi poklonili še v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) v Ljubljani. Na razstavi o njenem delu, ki sta jo pripravili Maša Kodrič in Manca Ratković, bodo prvič na ogled rokopisi, tipkopisi in drugo gradivo iz zapuščine Brenkove, ki jih hrani rokopisni oddelek NUK-a. Mladinska knjiga se razstavi pridružuje z deli Ančke Gošnik Godec, ki so nastala v sodelovanju z Brenkovo in prikazujejo njen čas, so sporočili iz založbe.

Brenkova je leta 1999 prejela Levstikovo nagrado za življenjsko delo, leta 2000 je bila uvrščena na častno listo Hansa Christiana Andersena, leta 2007 je prejela priznanje glavnega mesta Ljubljana. Po njej je Združenje knjižnih založnikov pri Gospodarski zbornici Slovenije letos poimenovalo svojo nagrado za najboljšo izvirno slovensko slikanico.

Morda sem v svojem pisanju res minuciozna in je to del moje narave. Vsak pisatelj ima določen kreativni potencial in njegov talent se razkriva v njegovih dosežkih. Jaz nisem ne prikrivala svojih darov ne napihovala. Kar sem imela in kolikor sem imela, sem dajala v pisanje. Taka sem.

Kristina Brenkova (s spletne strani Mladinske knjige)