Schwentner je bil tudi soustanovitelj in prvi predsednik Združenja založnikov in knjigotržcev Jugoslavije. Foto: Wikipedia
Schwentner je bil tudi soustanovitelj in prvi predsednik Združenja založnikov in knjigotržcev Jugoslavije. Foto: Wikipedia
Zdravljica, novi akordi
Lavoslav Schwentner je sodeloval tudi pri izdajanju glasbene publikacije Novi akordi. Foto: Arhiv Andreja Mraka

Lavoslav Schwentner se je rodil 15. decembra leta 1865 na Vranskem, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo. Gimnazijo je končal v Celju, zatem je šolanje nadaljeval na Dunaju, kjer se je učil knjigovodstva in korespondence. Potem ko je leta 1887 opravil tečaj iz knjigotrštva, je v knjigarni A. Storch in sin v Pragi opravil prakso. Med letoma 1888 in 1897 je vodil prevzeto knjigarno v Brežicah, kjer je izdajal predvsem muzikalije, zaslužen je za natise takrat uveljavljenih slovenskih skladateljev. Nato je odpotoval v Nemčijo, kjer se je seznanil z delovanjem tamkajšnjega založništva in navezal poslovne zveze. Prav tako pomembna je bila tudi njegova vloga pri izdajanju glasbene publikacije Novi akordi.

Vsi nagrajenci 28. slovenskega knjižnega sejma.

V Ljubljani je leta 1898 odprl lastno podjetje na Dvorskem trgu 3, šest let pozneje še v poslopju Mestne hranilnice. Podjetje je vodil do leta 1938 in ga potem oddal A. Erbežniku. Leta 1948 je podjetje prevzel DZS.
Ob zagonu podjetja v Ljubljani je začel sodelovati z Župančičem, Kettejem, Murnom, Prijateljem, predvsem pa Ivanom Cankarjem, s katerim sta bila velika prijatelja. Dobro se je ohranila njuna korespondenca, ki je dragocen vir za študij Cankarjevega opusa. Schwentner je založil kar dvajset njegovih del, dve tudi postumno.
Izid prve slovenske založniške strokovne revije
Dvignil je nivo oblikovanja slovenske knjige, kar je vplivalo na vse poznejše založnike do druge svetovne vojne. Do predaje vodenja je v štiridesetletnem delovanju založbe izdal približno 200 del. Prednost je dajal izvirnim slovenskim knjigam, ni pa pozabil niti na najmlajše bralce, ki so bili pred njegovo prizadevnostjo pogosto spregledani. Zunanja podoba knjig je bila zanj pomembna, pri tem je sodeloval s slikarji, sprva tudi arhitekti. Shwentner je zaslužen, da je Ljubljanski zvon dobil prilogo Slovenska knjigarna, ki je bila sprva zamišljena kot oglasni bilten, kmalu pa je prerasla v strokovno revijo. Slovenska knjigarna, v kateri je obravnaval problematiko takratnega slovenskega založništva, je bila prva slovenska založniška strokovna revija.
Že po prvi svetovni vojni je začel založništvo vse bolj opuščati, dokler ni založbe v celoti predal Erbežniku. Po koncu druge svetovne vojne se je vrnil na rojstno Vransko, kjer je živel do smrti leta 1952. V njegovi rojstni hiši danes domuje muzej.