V sklopu tega poteka danes v Atriju Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) konferenca, na kateri razpravljajo o Adamičevih sledeh v zgodovini in politiki, spregovorili pa bodo tudi o multikulturalizmu, razrednem boju in sprejetju Adamičevih del. V Ljubljani gostuje profesor z Univerze Bucknell v Pensilvaniji John Enyeart, ki pripravlja Adamičevo biografijo – ta bo predvidoma izšla prihodnje leto. Sodelujejo pa tudi Rozina Švent, Božo Repe, Milan Mrđenović, Jakob Müller, Karmen Medica, Ksenija Šabec, Dejan Šinko, Blaž Gselman, Leonora Flis in Borut Golob.

Konferenco spremlja potujoča razstava likovnih del otrok in mladine, ki so imeli nalogo ilustrirati dve Adamičevi zgodbi - Ko je hišni zvonec zazvonil in Silvestrovo v New Yorku. Na natečaju je sodelovalo 130 otrok iz sedmih držav, razstava njihovih del pa bo v Atriju ZRC-ja na ogled do 12. aprila.

V pripravi prevod dela From Many Lands
Razmišljanja s konference bodo izšla v tematski številki revije Borec pri založbi Sophia. Konec leta pa bo založba projekt sklenila s prvim prevodom Adamičeve knjige iz leta 1939 From Many Lands, za katero je pisatelj leta 1940 prejel Anisfieldovo nagrado za najpomembnejše delo, ki govori o etničnih odnosih v modernem svetu. Knjigo bo prevedla Mojca Dobnikar.

Borec za pravice izseljencev
S posebno razstavo se bodo Adamiča danes spomnili tudi v Narodni in univerzitetni knjižnici. Na tej predstavljajo Adamičevo življenjsko pot, njegov opus, politično delovanje in njegovo vizionarstvo. Po besedah avtorja razstave in spremljevalne publikacije Aljoša Pelhana so v ospredje postavili predvsem Adamičev boj za pravice izseljencev in njegov prispevek k širjenju zavesti o temeljnih družbenih vrednotah.

Avtor zgodovine socialnih bojev v ZDA
Louis Adamič (1898—1951), ki so ga cenili tako v ZDA kot v domovini, je spodbujal idejo, da bi ves svet postal ena domovina vseh narodov. V Ameriko se je izselil pri 14 letih z Blata pri Grosupljem in v novo domovino prispel 28. decembra 1912. Prvo zaposlitev je dobil pri dnevniku Glas naroda. Sledilo je služenje v vojski, zatem pa si je pridobil ameriško državljanstvo. V svojem kratkem življenju je napisal 20 obsežnejših literarnih del, večinoma družbenokritičnih, in več kot 500 raznih novinarskih prispevkov. Bil je tudi prevajalec, najbolj znan je prevod Cankarjevega Hlapca Jerneja. Preboj mu je uspel z Dinamitom (1931), zgodovino socialnih bojev v ZDA, ki je bila med drugim uvrščena na izobraževalni program kolidžev in univerz. Zaslovel pa z delom Vrnitev v rodni kraj (1934).

Pobudnik projekta Iz mnogih dežel je Združenje Slovenska izseljenska matica, nato so pristopili Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije pri ZRC SAZU, založba Sophia, NUK, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Zveza kulturnih društev Grosuplje, Občina Grosuplje, Mestna knjižnica Grosuplje, Literarna skupina Lu-is. Podpirajo ga vladni urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, ministrstvo za kulturo in ameriško veleposlaništvo v Sloveniji.