In čeprav veseli december počasi dosega vrhunec, so bili blogi, ki sodelujejo v literarnem natečaju ta teden bolj pesimsitično in melanholično obarvani. Če se spomnimo verzov našega največjega pesnika Franceta Prešerna, se seveda prav iz trpljenja rojeva najlepša poezija. "Stanu // se svojega spomni, tŕpi brez miru!" je zapisal Prešeren v Pevcu.

In kako so bolečino v kitice pretvorili naši blogarji? "Zariši mi meje, // da jih lahko prestopim. // Pristriži mi krila, // da si lahko naredim nova. // In pohodi me, // da se lahko vedno znova poberem," je zapisal-a Shia. Podpis J. Bršec (Slovanstvo) najdemo pod pesmijo Prazni domovi. "Prazni domovi, // polni grobovi, // s solzami zemlja prepojena, // na njej nagrobni venec, // a tu je včasih tekla kri, // tekla kot studenec."

"Samotni so ti dnevi. Strašansko samotni. Še jaz jim ne delam več družbe. Odšla sem. Že davno tega. Ko je beseda še obstajala. Da me je lahko ranila." To je le uvod v blog, ki ga je Bela laž naslovila Novo življenje. "Za njegovo ljubezen bi koga umorila Morila // Preveč neprespanih je noči Oči // Rada gledam, ko od veselja se iskri Kri // A najraje na vse bi pozabila Bila" pa je zapisala zaljubjena Ledenka.

Kot vsako nedeljo pa so literarnemu natečaju posvetili tudi nekaj minut v radijski oddaji Valodrom na Valu 202.