Kundera, ki velja za enega najvidnejših pisateljev 20. stoletja, je bil leta 1950 izključen iz češke komunistične partije zaradi "protikomunističnih dejavnosti". Postal je tarča oblasti in je leta 1975 iz takratne Češkoslovaške emigriral v Francijo. Leta 1979 so mu odvzeli češko državljanstvo, dve leti pozneje pa je postal francoski državljan. Njegova dela, med njimi tudi najslavnejše Neznosna lahkost bivanja, so bila v domovini prepovedana vse do poznih 80., ko se je zlomila komunistična oblast.

Prejšnji konec tedna se je sedanji češki premier Babiš v spremstvu žene s Kundero in njegovo ženo Vero srečal v Parizu, kjer se je udeležil slovesnosti ob stoletnici konca prve svetovne vojne. Na Facebooku je zapisal, da je bilo srečanje s Kunderovima – obiskal ju je na domu, nato so še tri ure skupaj obedovali v njuni najljubši restavraciji – "velika čast", pisatelja, ki bo naslednje leto praznoval 90. rojstni dan, pogosto pa ga omenjajo kot morebitnega dobitnika Nobelove nagrade za književnost, pa je označil za "legendo češke, francoske in svetovne književnosti".

Babiš je povedal še, da si po njegovem mnenju zakonca "zaslužita češko državljanstvo, ki sta ga izgubila po emigraciji". Povabil ju je, naj obiščeta Češko, kjer je bil Kundera nazadnje pred 22 leti. Menda se Kundera ni zavezal k temu, da bo res prišel, sta pa zakonca izrazila upanje, da postopek povrnitve državljanstva ne bo prevelik birokratski zalogaj.

Pri Guardianu so ob tej priložnosti citirali intervju, ki ga je leta 1984 Milan Kundera dal New York Timesu: "Ali na svoje življenje v Franciji gledam kot nadomestek, nekakšno zamenjavo za življenje, in ne resnično življenje? Ali si govorim: 'Tvoje resnično življenje je na Češkoslovaškem, med tvojimi starimi rojaki'? Ali sprejemam svoje življenje v Franciji – tukaj, kjer v resnici sem – kot svoje resnično življenje in ga skušam živeti v polnosti? Izbral sem Francijo."