Pri Mladinski knjigi bodo 8. marec počastili z izdajo prve knjige njene trilogije, ki ima naslov Vsega tega nočem vedeti. Foto: Reuters
Pri Mladinski knjigi bodo 8. marec počastili z izdajo prve knjige njene trilogije, ki ima naslov Vsega tega nočem vedeti. Foto: Reuters

"Opažam ogromno zahtev, ki jih imamo do tako imenovane sodobne ženske," še opozarja pisateljica. Pri Mladinski knjigi bodo 8. marec počastili z izdajo prve knjige njene trilogije, ki ima naslov Vsega tega nočem vedeti. Delo prinaša refleksijo o vlogi in položaju sodobne ženske. Pri Beletrini, ki bo pisateljico gostila na festivalu Fabula, pa bo kmalu izšel njen za bookerja nominirani roman Mož, ki je videl vse.

Njena dela med najboljšimi v 21. stoletju

Deborah Levy (1959) se uvršča v svetovni literarni kanon. Poleg vrste kritiško priznanih romanov, zbirk kratkih zgodb in dramskih del se je s t. i. živo avtobiografijo uvrstila na Guardianov seznam najboljših del 21. stoletja. Romani Deborah Levy so bili večkrat nominirani za nagrado man booker, nazadnje prav Mož, ki je videl vse, ki je v izvirniku izšel leta 2019.

Kdo je sodobna ženska?

Pisateljica v mojstrski avtobiografski trilogiji razvija ideje o družbenih vlogah sodobne ženske, o neodvisnosti in o iskanju svoje poti zunaj ustaljenih družbenih norm, so zapisali pri Mladinski knjigi.

Kot je povedala prevajalka Ana Ugrinović, se tri tanke knjige izmikajo žanrskim opredelitvam, saj se v njih prepletajo različne literarne zvrsti, pa tudi teme.

Pisanja se je avtorica lotila iz perspektive 40- 50- in 60-letnice, kar je sicer neobičajno za avtobiografije, je pojasnila prevajalka.

Zdi se, da s tem išče načine, kako bi prek sedanjosti govorila tudi o preteklih dogodkih. V prvi knjigi sicer precej prostora nameni tudi otroštvu, ki ga je preživela v Južni Afriki in se je zato pozneje v Združenem kraljestvu počutila kot tujka. S tem odpira tudi problematiko prebežnikov, ki je poleg materinstva, feminizma in filozofije ena od osrednjih tem njenih del.

Zgodbe Deborah Levy so berljive in duhovite. Foto: AP
Zgodbe Deborah Levy so berljive in duhovite. Foto: AP

Neopatriarhat 21. stoletja zahteva, da smo pasivne, vendar ambiciozne, materinske, vendar poželjive, požrtvovalne, vendar izpolnjene - bile naj bi močne moderne ženske, obenem pa naj bi še naprej tiho prenašale vsakovrstna ponižanja, tako z ekonomskega vidika kot za štirimi stenami.

Deborah Levy

Pisateljice ne morejo biti egoistične

Prva knjiga se začne kot odgovor na esej Georgea Orwella Zakaj pišem.

"Ko je Orwell zapisal, da je goli egoizem nepogrešljiva pisateljeva lastnost, najbrž ni imel v mislih pisateljice. Celo najošabnejša pisateljica mora namreč trdo garati, da se dokoplje do ega, ki bo dovolj robusten, da jo bo držal pokonci ves januar, kaj šele vse leto," zapiše avtorica.

Tudi sicer v delu odpira številna vprašanja, pred katera je postavljena sodobna ženska.

"Neopatriarhat 21. stoletja zahteva, da smo pasivne, vendar ambiciozne, materinske, vendar poželjive, požrtvovalne, vendar izpolnjene – bile naj bi močne moderne ženske, obenem pa naj bi še naprej tiho prenašale vsakovrstna ponižanja, tako z ekonomskega vidika kot za štirimi stenami. Kar naprej nas preganja občutek krivde, čeprav ne vemo dobro, kaj smo pravzaprav zagrešile," opozarja Levyjeva.

Najtežji prevod doslej

V zadnjem delu knjige Vsega tega nočem vedeti se pisateljica po besedah Ane Ugrinović sprašuje, kaj vse si ženske prikrivajo in česa nočejo videti.

Prevajalka je opozorila še na posebnost avtoričinega pisanja – da zna vse zaobjeti v zgodbo, ki je zelo berljiva in duhovita. Prav besedne igre in šaljive igre z jezikom pa so prevajalki povzročale največ preglavic, vse do te mere, da je prevod označila za najtežji doslej.

Sorodna novica Slovenski center PEN opozarja na blatenje in ustrahovanje žensk ter fizično nasilje

Mož, ki je videl vse

Druga knjiga trilogije bo pod naslovom Cena življenja izšla ob festivalu Fabule, ki bo potekal med 8. majem in 6. junijem. Založba Beletrina bo pred gostovanjem pisateljice na festivalu izdala roman Mož, ki je videl vse v prevodu Jerneja Županiča.

Če avtobiografska trilogija predstavlja vrhunec tega žanra, pa je roman Mož, ki je videl vse eno prelomnih sodobnih romanesknih del, ki preizprašuje samo formo romana, je poudarila urednica knjige Manca G. Renko.