Avtorica v knjigi Da me je strah? obravnava temo, ki je pravzaprav rdeča nit njenega celotnega proznega dela - kompleksno vlogo ženske, ki se poskuša znajti v moško naravnanem, patriarhalnem svetu. S trdnostjo in pogumom se bori za pravico do ravno kontrastnih lastnosti nežnosti in miline. Foto: Založba Goga
Avtorica v knjigi Da me je strah? obravnava temo, ki je pravzaprav rdeča nit njenega celotnega proznega dela - kompleksno vlogo ženske, ki se poskuša znajti v moško naravnanem, patriarhalnem svetu. S trdnostjo in pogumom se bori za pravico do ravno kontrastnih lastnosti nežnosti in miline. Foto: Založba Goga
Kritiško sito je nagrada, ki se namesto na visokoleteče utemeljitve skuša zanašati predvsem na objektivni matematični izračun, ustvarjen na podlagi reprezentativnega vzorca iz nabora kompetentnih literarnih kritikov. Foto: DSLK

nagrado za najboljše leposlovno delo leta, namenilo romanesknemu prvencu letos umrle umetnice Maruše Krese, Da me je strah?.

Gre za romaneskni prvenec na začetku leta umrle pisateljice, pesnice, humanitarke in novinarke, roman pa se je potegoval tudi za nagrado kresnik (ta je šla na koncu v roke Gorana Vojnovića za roman Jugoslavija, moja dežela).

Roman Da me je strah? je izšel pri založbi Goga in predstavlja dvanajsto književno delo Maruše Krese. Opisuje več kot pol stoletja trajajočo družinsko zgodbo, ki se začne ob vojni vihri leta 1941. Nastal je skozi avtoričino raziskovanje spomina lastne družine.

Maruša Krese se je za priznanje literarnih kritikov potegovala v družbi Marka Sosiča z romanom Ki od daleč prihajaš v mojo bližino (ŠZ, Beletrina, 2012), ki je bil nominiran tudi za nagrado kresnik, literarni kritiki pa so Marka Sosiča lani že nominirali z zbirko zgodb z naslovom Iz zemlje in sanj (Litera, 2011), Gorana Vojnovića z romanom Jugoslavija, moja dežela (ŠZ, Beletrina, 2012) ter Kristine Hočevar s pesniško zbirko Na zobeh aluminij, na ustnicah kreda (ŠKUC, 2012), ki je prejela Jenkovo nagrado za najboljšo zbirko pesmi zadnjih dveh let.

Najmočnejši žanr še vedno roman
Letošnja bera nominirancev je bila posebej zanimiva, saj ob razglasitvi zmagovalke kritiki posredno sporočajo tudi, da je bila literatura po njihovem mnenju lani najboljša na področju romanov, obenem pa so se glede zmagovalca odločili drugače kot kresnikova žirija.

Literarni kritiki, ki so skozi seštevek glasovanja odločili, da je letošnja prejemnica kritiškega sita Maruša Krese, so: Mojca Pišek, Tanja Petrič, Goran Dekleva, Aljoša Harlamov, Barbara Jurša, Peter Kolšek, Petra Koršič, Jelka Ciglenečki, Andrej Hočevar, Tadej Meserko in Matej Bogataj.

Priznanje slovenskih literarnih kritikov za najboljšo knjigo leta je letos podeljeno drugič, lanska zmagovalka pa je bila Katja Perat s pesniško zbirko Najboljši so padli (ŠZ, Beletrina, 2011).

Brez utemeljitev in brez žanrskih omejitev
Nagrada kritiško sito je zanimiva zaradi številnih posebnosti, ki jih primerjavi z drugimi literarnimi nagradami uvaja. Pri nominiranju se kritiki niso ozirali na žanr ali zvrst knjige, temveč zgolj na presežek v kakovosti v primerjavi z drugimi knjigami preteklega leta. Nominirali niso z besedami utemeljitve, temveč s točkami, podeljenimi svojim favoritom. Pri glasovanju niso vedeli, kako so glasovali njihovi kolegi. In ker gre obenem za žirijo s številnimi člani, lahko sklenemo, da je kritiško sito nagrada, ki se pri podeljevanju želi zanašati predvsem na objektivni matematični izračun, ustvarjen na podlagi reprezentativnega vzorca iz nabora kompetentnih literarnih kritikov.