Piranska župnija je predstavila novo publikacijo o tamkajšnji sakralni dediščini. Foto: BoBo
Piranska župnija je predstavila novo publikacijo o tamkajšnji sakralni dediščini. Foto: BoBo
Število inkunabul, ki so po vsem svetu, ocenjujejo na približno 27.500 del, s skupno 550.000 kopijami. Foto: Pixabay

Piranska župnija se je v sodelovanju z oddelkom za bibliotekarstvo ljubljanske filozofske fakultete lotila projekta popisa kapiteljske knjižnice. Gre za več tisoč knjig, starih 300 in več let, med katerimi so odkrili celo tri inkunabule, je povedal piranski župnik Zorko Bajc.

S pomočjo oddelka za bibliotekarstvo je župnija pred leti začela projekt popisa knjig iz kapiteljske knjižnice, ki še traja. "Gre za več tisoč knjig, ki so stare 300 in več let. Med drugim smo odkrili celo tri inkunabule," je pred dnevi ob robu predstavitve nove publikacije o piranski sakralni dediščini navedel Bajc.

Z izrazom inkunabula označujemo vse knjige, ki so bile natisnjene od Gutenbergovega odkritja tiska do leta 1500. Število inkunabul, ki so po vsem svetu, ocenjujejo na približno 27.500 del, s skupno 550.000 kopijami.

Skrb za varno hrambo
Odkritje za župnijo predstavlja veliko bogastvo in veselje, obenem pa tudi veliko odgovornost, kako te knjige predstaviti, konzervirati ali celo restavrirati, je še izpostavil župnik.

Kot je namreč spomnil, piranska župnija, ki je po številu vernikov zelo majhna - živi zgolj od njihovih darov, obenem pa jo bremeni vzdrževanje bogate sakralne dediščine.

Bajc je tudi pojasnil razloge za selitev matičnih knjig iz Pirana v Koper, ki je vzbudilo negodovanje nekaterih domačinov in gojiteljev piranske zgodovinske dediščine. "Matične knjige še vedno ostajajo last piranske župnije, res pa je, da smo jih že lani preselili v škofijski arhiv," je pojasnil župnik. Koprski škof Jurij Bizjak se je namreč odločil zbrati vse matične knjige iz celotne škofije na istem mestu, ob tem pa zaposliti arhivarja.

Matične knjige bodo tako varovane, hranjene po strokovnih standardih in hkrati dostopne javnosti za raziskovalne namene. Kot je še spomnil Bajc, pa ima župnija še vedno "v svoji lasti in tudi posesti preostalo arhivsko gradivo, za katerega pa bomo dolžni v prihodnje poskrbeti, da bo pravilno hranjeno in da ne bo prihajalo do morebitnih poškodb".