Gradnjo večnamenske stavbe po načrtu arhitekta Maxa Fabianija so končali leta 1904, uradnega odprtja pa tedaj ni bilo, saj so se Slovenci bali izgredov italijanskih someščanov. Foto: BoBo
Gradnjo večnamenske stavbe po načrtu arhitekta Maxa Fabianija so končali leta 1904, uradnega odprtja pa tedaj ni bilo, saj so se Slovenci bali izgredov italijanskih someščanov. Foto: BoBo

Prvi bodo sodobno opremljeno knjižnico dočakali prav Goričani. Dela v tamkajšnjem Trgovskem domu naj bi bila končana še pred koncem tega leta.

13. julija leta 1920 je množica italijanskih nacionalistov obkolila Narodni dom, vdrla vanj in podtaknila ogenj. Foto: Televizija Slovenija
13. julija leta 1920 je množica italijanskih nacionalistov obkolila Narodni dom, vdrla vanj in podtaknila ogenj. Foto: Televizija Slovenija

Dober milijon evrov vredno prenovo je z izrednim prispevkom financirala dežela Furlanija – Julijska krajina. Visoko pritličje z izložbenimi okni so pri prenovi ohranili z željo, da bi mimoidoče privabili v notranjost Trgovskega doma, pove arhitekt Dimitri Waltritsch.

"Prav to je priložnost, ki smo jo izkoristiti, da smo postavili tam javno ustanovo, kot je knjižnica, ki je zelo pomembna ne samo za Slovence, ampak za bogatitev kulture celotnega mesta."

Kdaj bodo Slovencem vrnjena še zgornja nadstropja Trgovskega doma?
Poleg zvestih obiskovalcev si v knjižnici želijo, da bi jih pogosteje obiskovali tudi italijansko govoreči someščani. Ti že zdaj radi uporabljajo večnamensko dvorano v levem traktu pritličja, ki jo knjižnica upravlja od leta 2015.

Kdaj bodo Slovencem vrnjena še zgornja nadstropja Trgovskega doma, ki je tako kot Narodni dom v Trstu delo arhitekta Maxa Fabianija, še ni znano. Pred koncem leta pa naj bi se začela še težko pričakovana prenova Narodnega doma pri Sv. Ivanu v predmestju Trsta. Dežela je zanjo namenila slabe štiri milijone evrov.

Foto: Narodna in študijska knijžnica
Foto: Narodna in študijska knijžnica

"V tem domu bodo imeli sedež Odsek za zgodovino in etnografijo pri NŠK-ju s svojim bogatim arhivom in bogato etnografsko zbirko, Slori in dve društvi lokalni," pravi Luisa Gergolet, direktorica Narodne in študijske knjižnice.

Ker so v bližini slovenske srednje šole, naj bi sodoben znanstveno-kulturni center z večnamensko dvorano postal tudi zbirališče mladih. Vanj bodo po smelih napovedih vstopili čez tri leta.