Po dokumentu, objavljenem na spletni strani Inštituta za študije totalitarnih režimov sodeč, je Kundera policiji leta 1950 ponudil informacije o Miroslavu Dvoračku, ki ga je v Nemčiji češka izseljenska obveščevalna mreža rekrutirala, da bi delal kot vohun proti komunističnemu režimu. Foto:
Po dokumentu, objavljenem na spletni strani Inštituta za študije totalitarnih režimov sodeč, je Kundera policiji leta 1950 ponudil informacije o Miroslavu Dvoračku, ki ga je v Nemčiji češka izseljenska obveščevalna mreža rekrutirala, da bi delal kot vohun proti komunističnemu režimu. Foto:

Čast enega največjih še živečih romanopiscev je bila omadeževana na, milo rečeno, majavih temeljih.

iz izjave v podporo Milanu Kunderi
Urednik političnega tednika Respekt Martin Simecka kljub Kunderovi grožnji s tožbo vztraja, da časopis pisatelju ne dolguje opravičila. Foto: http://www.respekt.cz/

Tednik Respekt je 13. oktobra objavil članek o tem, da je skupina zgodovinarjev odkrila dokument tajne policije nekdanje Češkoslovaške (SNB), iz katerega je razvidno, da je Kundera leta 1950 Miroslava Dvoračka ovadil zaradi vohunjenja.
Dvoračka so obsodili na 22 let zapora, a jih je na koncu s prisilnim delom odslužil "le" 14. 79-letni češki pisatelj je obtožbo takoj zanikal in medije obtožil, da so zakuhali atentat nanj kot pisatelja. "Popolnoma me je osupnilo nekaj, česar nisem pričakoval, o čemer do včeraj nisem vedel nič in kar se ni zgodilo. Tistega moškega sploh nisem poznal," je ob izbruhu afere dejal pisatelj. Uredništvo Respekta zahtevanega opravičila ne namerava podati.

Enajst pisateljev, med njimi nobelovci J. M. Coetzee, Gabriel Garcia Marquez, Nadine Gordimer in Orhan Pamuk, so v skupni izjavi zapisali, da "je bila čast enega največjih še živečih romanopiscev omadeževana na, milo rečeno, majavih temeljih". "Radi bi izrazili ogorčenje nad to zrežirano kampanjo obrekovanja in poudarili svojo solidarnost z Milanom Kundero." Pod besedilo so se med drugim podpisali še Philip Roth, Salman Rushdie, Carlos Fuentes, Jean Daniel, Jorge Semprun, Juan Goytisolo in Pierre Mertens.

Nagnan iz partije
Kundera se je, zaslepljen s socialističnimi ideali, komunistični partiji pridružil kot študent, a so ga, ker je kritiziral njeno totaliratno naravo, izključili. Po letu 1968, ko so invazije Češkoslovaške pod sovjetskim vodstvom zlomile liberalne reforme Aleksandra Dubčka, je zapustil državo. Knjige, ki jih je napisal po odhodu, so bile v njegovi domovini do leta 1989, ko je sledil zlom komunizma, prepovedane, a so njegova dela spoštovali oporečniki režima.

79-letni Kundera že od leta 1975 živi v Franciji, kjer je izdal svoja najslavnejša dela, med njimi Neznosno lahkost bivanja, Knjigo smeha in pozabe, Umetnost romana in Nesmrtnost. Od leta 1981 je tudi francoski državljan. Pisatelj živi v popolni osami, v domovino potuje skrivoma in nikoli ne daje izjav medijem.

Sodelovanje s komunistično partijo je bilo na Českoslovaškem dokaj razširjeno, Inštitut za študije totalitarnih režimov, ki skrbi za zbiranje in objavljanje dokumentov iz časa komunizma, pa velja za precej verodostojnega.

A. J.

Čast enega največjih še živečih romanopiscev je bila omadeževana na, milo rečeno, majavih temeljih.

iz izjave v podporo Milanu Kunderi