Ožji izbor šestih nominirancev je žirija izbrala z daljšega seznama, na katerem so bila tako številna ugledna imena (Michael Ondaatje) kot tudi trenutno silno priljubljeni in brani avtorji (Sally Rooney). Foto: EPA
Ožji izbor šestih nominirancev je žirija izbrala z daljšega seznama, na katerem so bila tako številna ugledna imena (Michael Ondaatje) kot tudi trenutno silno priljubljeni in brani avtorji (Sally Rooney). Foto: EPA
"Živimo v temnih časih," je rdečo nit vseh nominiranih romanov povzel predsednik žirije Kwame Anthony Appiah. "Ali pa vsaj naši romanopisci mislijo, da so časi temni." Foto: EPA
Končni zmagovalec bo znan in razglašen na slavnostni večerji 16. oktobra. Foto: EPA

Finaliste za nagrado je v prostorih Man Groupa, pokrovitelja nagrade, razglasil predsednik žirije Kwame Anthony Appiah. Poudaril je, da "je vsako od nominiranih del čudež slogovnega izuma, v katerem glavno vlogo prevzema jezik". In čeprav so nominirana dela vpeta v zelo različne svetove, vsa "raziskujejo anatomijo bolečine in so hkrati polna upanja".

Daisy Johnson je nominirana za prvenec Everything Under, ki spremlja leksikografko na poti iskanja svoje matere. Žirija ga je opisala kot "moderno različico Sofoklejevega Ojdipa". Leta 1990 rojena avtorica je najmlajša nominiranka v zgodovini podeljevanja nagrade, ni pa edina 27-letnica, kadar koli nominirana za nagrado – po pisanju The Guardiana jih je 27 leta 2013 ob razglasitvi ožjega seznama štela tudi novozelandska pisateljica Eleanor Catton, ob razglasitvi njenega zmagovalnega romana The Luminaries pa je že bila leto starejša.

Poleg Daisy Johnson sta se na ožjem seznamu znašla še dva avtorja iz Združenega kraljestva – Anna Burns in Robin Robertson. Anna Burns stoji za romanom Milkman, v katerem skozi oči mladega dekleta spregovori o svojih izkušnjah o življenju na Severnem Irskem. Škotski pesnik Robin Robertson pa v svojem romanu v verzih The Long Take spregovori o posttravmatski stresni motnji vojnega veterana, ki je doživel in preživel dan D.

Kanadska avtorica Esi Edugyan v delu Washington Black raziskuje rasno vprašanje skozi resnično zgodbo 11-letnega sužnja na plantaži sladkornega trsa na Barbadosu.

Na ožjem seznamu sta tudi dva ameriška avtorja. Rachel Kushner je nominirana za roman The Mars Room, ki prek zgodbe o revščini in pristanku v ječi premleva vprašanja spola, razreda in ameriških sanj. Richard Powers pa je nominiran za delo The Overstory, za zgodbo o devetih neznancih, ki poskušajo rešiti zadnjih nekaj hektarjev pragozda.

Nominirance je izbrala žirija, ki so jo sestavljali Appiah, Val McDermid, Leo Robson, Jacqueline Rose in Leanne Shapton. Zmagovalec bo znan 16. oktobra.

Lani je nagrado man booker, ki jo podelijo avtorjem katere koli nacionalnosti, ki pišejo v angleščini, njihova dela pa so bila izdana v Združenem kraljestvu ali na Irskem, dobil ameriški avtor George Saunders za roman Lincoln in the Bardo.

Poleg nagrade man booker obstaja še nagrada mednarodni man booker, namenjena prevodnim delom v Veliki Britaniji. Nagrado 50.000 funtov – toliko šteje tudi nagrada man booker – si avtor razdeli s prevajalcem. Letošnjo nagrado je dobil roman Flights (Begunci) poljske pisateljice Olge Tokarczuk, ki ga je v angleščino prevedla Jennifer Croft.

Še vedno negodujejo nad prihodom Američanov
Glede na to, da so v ožjem izboru trije pisci iz Velike Britanije, Kanadčanka in dva Američana, obstaja možnost, da bo šla nagrada že tretje leto zapored v ZDA (to bo znano ob razglasitvi zmagovalca 16. oktobra). Odločitev iz leta 2013, da bodo tekmovanje odprli tudi za ameriške pisce, še vedno velja za kontroverzno. Kritizirali so jo mnogi, tudi bookerjeva nagrajenca Julian Barnes in Peter Carey, ki je spremembo opisal kot "vajo iz globalnega korporativnega znamčenja". Februarja je skupina tridesetih založnikov spisala odprto pismo, v katerem svarijo pred tveganjem "homogenizirane literarne prihodnosti".

Predsednik žirije komentira, da odločitev o sodelovanju Američanov ni v njegovih rokah, a "če bi svetoval Fundaciji za bookerjevo nagrado, bi rekel, da ljudje, ki berejo leposlovje, po navadi niso tisti tip človeka, ki pisatelje sprašuje o njihovih potnih listih".