V delu, ki ga je snoval več kot dve desetletji, je eno od temeljnih sporočil, povezanih z otroškim in z ženskim dojemanjem sveta.
V delu, ki ga je snoval več kot dve desetletji, je eno od temeljnih sporočil, povezanih z otroškim in z ženskim dojemanjem sveta. "Pomembno je, da so ob vseh tradicionalno epskih temah, torej moškem načinu čutenja - vojnah, junaštvih, zmagah in porazih - temeljna sporočila epa povezana z ženskimi vrednotami, s pospravljanjem kaosa, zmede in razdejanja, ki ga puščamo moški, in seveda z ustvarjanjem boljšega, bolj človečnega sveta." Foto: BoBo

Ep v ključnih razsežnostih stavi pravzaprav na ženske kot rešiteljice sveta, ki smo ga moški, po pravici povedano, zavozili.

Boris A. Novak
Vrata nepovrata
Gre za prvi pravi epos v slovenski književnosti, v katerem pesniška beseda s poglobitvijo, večplastnostjo in lepoto videnja zaobjame celovitost sveta. Foto: RTV SLO

V tretji knjigi epa se mitološke zgodbe, v katerih obnavljam spomin otroštva, denimo osvajanje Troje, beg Eneja in njegove družine iz razdejanega mesta, prelije v eksodos naslednjih tisočletij: v vlake, ki vozijo v Auschwitz, in v gumijaste čolne za begunce, ki najdejo smrt v Sredozemskem morju in ki se soočajo z bodečo žico.

Boris A. Novak
Boris A . Novak: Bivališča duš
Sliko na naslovnici je, tako kot za prvi dve, prispevala Prešernova nagrajenka, slikarka Metka Krašovec, tokrat delo z naslovom Semiramidini vrtovi. Foto: Založba Goga

Pri novomeški založbi Goga je izšel sklepni del epa Vrata nepovrata pesnika Borisa A. Novaka. Naslovil ga je Bivališča duš, v njem pa je dušam vrnil zgodbe, ki jih zaradi zgodovine niso mogle doživeti. Knjiga je zato polna srečnih zgodb, pove pesnik.

Najbolj "osebna" knjiga trojice
Sklepni del epa se vsebinsko navezuje na prvi dve knjigi, ki sta z naslovom Zemljevidi domotožja in Čas očetov izšli leta 2014 in leta 2015, obenem pa je radikalno drugačen. "Podobje in dogajanje sta bistveno bolj mitski, fantazijski, celo religiozni. Če je po strukturi ta knjiga najbolj dantejevska, je tudi kompozicijsko trdna, skoraj matematična. Po drugi strani pa je najbolj osebna, nenavadna in tudi najbolj izvirna knjiga epa Vrata nepovrata," je povedal na predstavitvi.


Knjiga obsega devet zvezkov; vsak od njih se razveja v 11 spevov. Sliko na naslovnici je, enako kot za prvi dve, prispevala Prešernova nagrajenka, slikarka Metka Krašovec, tokrat delo z naslovom Semiramidini vrtovi. V celoti "pesniška norost", kot je svoj ep označil A. Novak, obsega 2300 knjižnih strani in dobrih 40.000 verzov.


Kje so vsi, ki so odpluli čez reko Stiks?

Kot je povedal avtor, se je ob tem monumentalnem delu, ki je trajalo leta, ponovno družil in pogovarjal z dušami, ki so mu ljube in so še vedno navzoče. Zadnji del je na neki način metafizičen in zastavlja vprašanje, kje bivajo duše, ki jih občutimo, a jih ni več.

Sicer pa je ena od pomembnih linij epa zgodovina levice, epopeja partizanstva, junaštva in vse tragedije, ki so s tem povezane.

Po avtorjevih besedah se ep od Časa očetov dalje dogaja kot zgodovina, v tem primeru v nasprotju s prvim delom, kjer je nekatera imena predrugačil, "ni imel pravice, da bi nekaterim zgodovinskim akterjem odvzel družinsko ime in tisto, kar so zgodovinskega storili". Prepričan pa je, da jih je - v nasprotju z uveljavljenim zgodovinopisjem - ugledal na precej drugačen, pesniški način in ujel tudi njihovo intimo.

Plovba ladje, ki je ves svet
Ep se začne v avstralski puščavi in konča na mrzlem severu. Ladja, ki pluje proti severu, se po Novakovih besedah polagoma izkaže za ves svet, v njenem nad- in podpalubju pa sta uskladiščena njegov osebni spomin in spomin človeške vrste. Slediti je mogoče liniji beguncev, tu sta med drugim tudi zgodba o izbrisanih in spomin na obleganje Sarajeva.

"Vrata nepovrata so ep v tradicionalnem smislu opevanja junaških dejanj, spomina skupnosti in širšega smisla - spomina koncentracije vednosti, ki jo ima skupnost v svojih izvorih, temeljnih vrednotah in tudi v pedagoških smotrih, kako ravnati v podobnih kriznih, strašnih, smrtonosnih situacijah," je povedal A. Novak.

Ženske so rešiteljice sveta
Se pa je, kot je še povedal, ob ustvarjanju ves čas zavedal, da je v epiki tudi nekaj, kar nosi vrednostni sistem, ki je smrtonosen: to je moški svet, svet vojščakov in kot tak svet nasilja, nihilizma in uničevanja, tudi kadar je to uničevanje upravičeno iz etičnih razlogov. Zato je čutil močno čustveno potrebo po tem, da upesni zgodbe otrok, starejših in predvsem ženski način doživljanja, v katerem vidi "bistveno alternativo moškemu". "Tako da ta ep v zame ključnih razsežnostih stavi pravzaprav na ženske kot rešiteljice sveta, ki smo ga moški, po pravici povedano, zavozili," je dejal Novak. "Pomembno je, da so ob vseh tradicionalno epskih temah, torej moškem načinu čutenja - vojnah, junaštvih, zmagah in porazih - temeljna sporočila epa povezana z ženskimi vrednotami, s pospravljanjem kaosa, zmede in razdejanja, ki ga puščamo moški, in seveda z ustvarjanjem boljšega, bolj človečnega sveta."

Za Slovence to, kar je za Grke pomenil Homer
Da gre za epos, in ne roman v verzih, je z več tezami potrdil literarni zgodovinar Janez Vrečko, avtor spremne študije h knjigi. "Pred nami je veliko in pomembno umetniško delo, ki govori o slovenski zgodovini in ki bo, upajmo, prispevalo k temu, da se bomo Slovenci, če se že ne moremo zateči k zgodovinopisju, zatekali k temu epu, tako kot so se Grki k Homerju, in ob vseh vprašanjih, ki jih imamo, skušali dobiti odgovore v teh treh knjigah. Ker to je poezija, ki je bolj resnična od zgodovine," je poudaril Vrečko.

Ep v ključnih razsežnostih stavi pravzaprav na ženske kot rešiteljice sveta, ki smo ga moški, po pravici povedano, zavozili.

Boris A. Novak

V tretji knjigi epa se mitološke zgodbe, v katerih obnavljam spomin otroštva, denimo osvajanje Troje, beg Eneja in njegove družine iz razdejanega mesta, prelije v eksodos naslednjih tisočletij: v vlake, ki vozijo v Auschwitz, in v gumijaste čolne za begunce, ki najdejo smrt v Sredozemskem morju in ki se soočajo z bodečo žico.

Boris A. Novak
Izšel je sklepni del epa Borisa A. Novaka
Izšel je sklepni del epa Borisa A. Novaka