V monumentalno Plečnikovo stavbo v neposredni bližini Univerze se je Narodna in univerzitetna knjižnica vselila spomladi leta 1941. Zgodba o naslednici stare stavbe, ki bi ustrezala zahtevam sodobnega knjižničarstva, traja že več kot 20 let, z razpisom ministrstva pa se začenja novo iskanje ustrezne rešitve. Foto:
V monumentalno Plečnikovo stavbo v neposredni bližini Univerze se je Narodna in univerzitetna knjižnica vselila spomladi leta 1941. Zgodba o naslednici stare stavbe, ki bi ustrezala zahtevam sodobnega knjižničarstva, traja že več kot 20 let, z razpisom ministrstva pa se začenja novo iskanje ustrezne rešitve. Foto:

Lahko se zgodi, da bo na temeljih najstarejšega dela Ljubljane, nad emonskimi ostalinami, zraslo nekaj 'pregrešno novega'. Tega se ne bi smeli bati, prav nasprotno! Študentje, učitelji in raziskovalci, pa tudi drugi uporabniki, namreč potrebujejo in pričakujejo sodobno knjižnico, ki bo v izhodišču upoštevala standarde informacijske družbe in bo, zasnovana s pogledom v prihodnost, zrasla iz današnjega duha časa.

Ravnateljica NUK-a Mateja Komel Snoj
NUK
Priprave za gradnjo nove knjižnice NUK II potekajo že od leta 1987. Leta 1989 je bil na javnem natečaju izbran projekt arhitekta Marka Mušiča (na sliki), ki so ga v arhitektovem biroju ves čas tudi posodabljali. Izbrana lokacija ob Zoisovi ulici novo stavbo navezuje na zgoščeni predel kulturnih ustanov in jedro univerzitetnega utripa glavnega mesta. Foto: MMC RTV SLO


Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je pred kratkim objavilo arhitekturni natečaj za novo stavbo Narodne in univerzitetne knjižnice NUK II, Komel Snojeva pa je za Delo povedala, da so imeli pri postavljanju vsebinskega okvira sodobne univerzitetne knjižnice pred očmi številne odlične knjižnične stavbe, ki so bile po Evropi in drugod zgrajene v zadnjem desetletju.

Ne smemo se bati česa "pregrešno novega"
Vsem sodobnim knjižnicam je po besedah ravnateljice NUK-a skupno, da z gibko in pregledno arhitekturo na vsakem koraku poudarjajo prosto dostopnost do informacijskih virov in sodobnih knjižničnih servisov, odprti in zračni prostori pa nevsiljivo vabijo k študiju, raziskovanju in živahnem druženju. Prepričana je, da tudi v Sloveniji potrebujemo knjižnico, ki je računalniško revolucijo že vzela za svojo in v kateri se bo hitremu tehnološkemu razvoju zlahka mogoče prilagajati tudi v prihodnje ter bo s pregledno in preprosto organiziranostjo vzpostavljala pretok med raziskovanjem, izobraževanjem, poučevanjem in umetniškim ustvarjanjem, hkratti pa bo spodbudno vozlišče znanosti in kulture.

"Lahko se zgodi, da bo na temeljih najstarejšega dela Ljubljane, nad emonskimi ostalinami zraslo nekaj 'pregrešno novega'. Tega se ne bi smeli bati, prav nasprotno! Študentje, učitelji in raziskovalci, pa tudi drugi uporabniki, namreč potrebujejo in pričakujejo sodobno knjižnico, ki bo v izhodišču upoštevala standarde informacijske družbe in bo, zasnovana s pogledom v prihodnost, zrasla iz današnjega duha časa. Za nas, ki bomo skrbeli za njeno 'vsebino', bo arhitekturna forma 's presežkom' samo dodatna spodbuda in izziv," je povedala Komel Snojeva in dodala, da je politika v zadnjih dveh letih zmogla pogum in opustila 20 let stare načrte za NUK II, zato bi bilo po njenem mnenju prav tudi, da po uspešno izpeljanem natečaju najde voljo in sredstva za začetek gradnje.

Nov projekt za sodobno knjižničarstvo
Arhitekt Andrej Hrausky je povedal, da je pred leti kot član žirije nasprotoval izbranemu projektu, saj je bilo že takrat znano, da so se zahteve za sodobno knjižnico spremenile in da izbrani projekt tehnološko ne ustreza, danes pa je to še toliko bolj evidentno. "Namesto klasične knjižnice, kjer gredo zahtevano knjigo iskat v skladišče, je sodobna knjižnica bolj podobna knjigarni, kjer se obiskovalci sprehajajo med knjigami in si jih izbirajo. Ta dva koncepta sta si tako različna, da preprosto potrebujemo nov projekt, ki bo odgovoril na zahteve sodobnega knjižničarstva," je razložil Hrausky.

Mestni svetnik in arhitekt Miha Jazbinšek pa ob novem razpisu ugotavlja, da je razlika med Mušičevo arhitekturno rešitvijo iz leta 1989 in zdajšnjim natečajem v tem, da prva ni upoštevala mikroprostorskih danosti, drugi pa jih. "Mušičev elaborat je koketiral s srednjeveško Ljubljano in Plečnikovo ureditvijo in hkrati reševal emonske ostaline. Tokratni razpis upošteva obe logiki - insulo XXVI postavlja kot determinanto natečaja, upošteva pa tudi prostorske značilnosti," je povedal za Delo.

Lahko se zgodi, da bo na temeljih najstarejšega dela Ljubljane, nad emonskimi ostalinami, zraslo nekaj 'pregrešno novega'. Tega se ne bi smeli bati, prav nasprotno! Študentje, učitelji in raziskovalci, pa tudi drugi uporabniki, namreč potrebujejo in pričakujejo sodobno knjižnico, ki bo v izhodišču upoštevala standarde informacijske družbe in bo, zasnovana s pogledom v prihodnost, zrasla iz današnjega duha časa.

Ravnateljica NUK-a Mateja Komel Snoj