Simpozij Obdobja o reformaciji na Slovenskem, ki ga organizira Center za slovenščino kot drugi/tuj jezik pri Oddelku za slovenistiko, je po besedah dekana Filozofske fakultete Valentina Bucika med drugim priložnost za kritično refleksijo reformacije, protireformacije in katoliške prenove ter "usodnih vplivov na literaturo, jezikoslovje, glasbo, likovno umetnost, arhitekturo, bibliotekarstvo, teologijo, zgodovino, sociologijo in filozofijo v našem prostoru in tudi v Evropi".

Od literature do umetnostne zgodovine
Simpozij bo potekal do 22. novembra, na njem pa bodo referenti 12 držav predstavili 61 referatov, predvsem s področja jezika in literature, pa tudi zgodovine, sociologije, glasbe in umetnostne zgodovine. Ti bodo med drugim predstavili reformacijo in značilnosti moderne družbe, protestantsko in katoliško versko terminologijo, primerjavo slovenskih, ukrajinskih, beloruskih in drugih prevodov Biblije, Trubarja v slovenski drami, prozi in stilistiki, protestantske pesmi in protestantsko liturgijo.

Simpozij z dolgo tradicijo
Po besedah predsednika simpozija Aleksandra Bjelčeviča gre za zadnjega od devetih simpozijev ali konferenc, ki so letos posvečeni 500-letnici Trubarjevega rojstva. Predstojnica Oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti Boža Krakar Vogel pa je povedala, da ne pozna nobene podobne mednarodne znanstvene prireditve pri nas, ki bi imela tako dolgo tradicijo.

Drugačen namen Trubarjevega dela nekoč in danes
Ob začetku simpozija so zbrani prisluhnili prvi slovenski tiskani pesmi ki je objavljena v prvi slovenski tiskani knjigi Katekizem. Po Bjelčevičevih besedah je v njej Trubar sporočil, da bo človek, ki verjame v Boga in Bogu zaupa, kljub napakam prvih dveh človekov zopet deležen večnega življenja. S tem pa je predsednik simpozija poudaril, da je bil osrednji interes slovenskih protestantov nekoliko drugačen, kot je glavni pomen njihovega dela za nas danes, saj je bil glavni cilj verskega značaja.

M. K.