O svojem novem romanu Reka pozabe je nekaj besed spregovoril Andrej Capuder, sicer predavatelj romanistike, prevajalec in diplomat. Poudaril je, da se njegov zadnji roman navezuje na njegovi prejšnji deli in hkrati predstavlja zadnji del trilogije. Z njim se končuje zgodovinska freska Slovenije, ki sega zdaj že v tretje tisočletje. Capuder je opozoril na večplastnost romana, ki na prvi pogled ni povsem očitna. Ponekod humorna in ironična prvoosebna izpoved glavnega junaka Iza Neubauerja, podkrepljena z nekaterimi avtobiografskimi elementi, se zdi na prvi pogled sicer banalna, vendar ni tako. Šestdesetletniku, ki doživlja očiščenje ob bolezni svoje žene Hane, se namreč ponovno ponudi priložnost, da nastopi v javnosti, ob umirajoči ženi pa išče sentimentalno navezo s tajnico. Capuder je vso svojo pozornost usmeril na ostarelega samotnega junaka, ki sicer hoče biti zasebnik in bogoiskatelj, a ga družba sili v nenehni angažma.

Vpogled v zastrto preteklost sovjetske zasedbe Nemčije
Iz povsem drugačnega konteksta izhajajo dnevniški zapiski Ženska v Berlinu avtorice Anonime, ki razkrivajo temno in doslej razmeroma prikrito stran novejše nemške zgodovine. Zapiski so namreč nastajali pod sovjetsko zasedbo Berlina ob koncu druge svetovne vojne, ki je s seboj prinesla veliko vsakršnega nasilja. Predvsem množična posilstva ruskih vojakov so bila dolgo časa tabu, velik del razkrivanja zamolčanega na tem področju pa je opravila ravno omenjena knjiga, ki je v tudi v Nemčiji izšla šele pred štirimi leti.

Filozofska razmišljanja
Poleg romanesknih in avtobiografskih vsebin je Slovenska matica v branje ponudila tudi nekaj tistim bolj filozofsko razmišljujočim. Delo Med humanisti in starimi knjigami klasičnega filologa Primoža Simonitija prinaša izbor najtehtnejših razmišljanj o humanizmu, ki so izšla v člankih v tujih publikacijah. Nietzschejevo delo Času neprimerna premišljevanja pa ponuja avtorjeva razmišljanja o odnosu znanosti do življenja in o vprašanju, koliko lahko znanstveni odnos do sveta pozitivno vpliva na kulturo človekovega bivanja v svetu. Pravkar izdana Nietzschejeva knjiga je tudi zadnja v nizu izdaj tega filozofa pri Slovenski matici.