Flisar, ki je po šestih letih nasledil Marjana Strojana, je ob izvolitvi povedal, da je na svetu toliko krivic, da PEN nikoli ne bo brez dela.

Slovenski center PEN je, kot je spomnil Flisar, del svetovne organizacije PEN, ki se vse od svoje ustanovitve bojuje proti krivicam, za svobodo govora, za zatirane avtorje. "Naloga slovenskega centra je enaka, kako bomo uspešni, pa je drugo vprašanje. A če smo tiho, nas nihče ne bo slišal," je poudaril.

Slovenski PEN je in bo organizacija, ki bo združevala književnike različnih ideoloških pogledov, je poudaril Flisar, ki se je že kot predsednik Društva slovenskih pisateljev zavzemal za enako stališče. V postsocialističnih državah so pisateljska društva razpadla po političnih linijah, tudi pri nas so stranke pričakovale, da bodo lahko prek društva lansirale svoje politične ideje, je spomnil Flisar.

Po svetu zapirajo novinarje, pisatelje
Eden najodmevnejših projektov so Blejska srečanja, na katerim se pogosto posvečajo aktualnim družbenopolitičnim dogodkom. Po Flisarjevih besedah je krivic toliko, da PEN nikoli ne bo ostal brez dela: zapirajo novinarje, pisatelje. Slovenski PEN se mora najprej proti krivicam bojevati doma, nato še v globalnem svetu.

Slovenski center PEN uživa v svetu velik ugled, zato med drugim predseduje mirovnemu komiteju Mednarodnega PEN-a, je še povedal Flisar, ki je februarja praznoval 70. rojstni dan.

Flisar, rojen v Prekmurju, velja za enega najbolj branih slovenskih pisateljev. Njegov Čarovnikov vajenec je doslej izšel v devetih izdajah v skupaj 65.000 izvodih. Njegova dela so prevedena v 36 svetovnih jezikov. Za svoje delo je bil osemkrat nominiran za kresnika in šestkrat za Grumovo nagrado. Prejel je nagrado Prešernovega sklada, Župančičevo nagrado za življenjsko delo in trikrat Grumovo nagrado.

Za nove člane upravnega odbora Slovenskega centra PEN so izvolili Katarino Marinčič, Igorja Škamperleta, Bogomilo Kravos in Tanjo Tuma. Spet pa so bili izvoljeni Marjan Strojan, Edvard Kovač, Jani Virk in Peter Vodopivec.