Kot je po sestanku mirovnega komiteja mednarodnega PEN-a povedal predsednik odbora pisateljev za mir Edvard Kovač, izjava poziva k spoštovanju pisateljev in poudarja obžalovanje, da jih del rumenega tiska nekritično obsoja. Foto: BoBo
Kot je po sestanku mirovnega komiteja mednarodnega PEN-a povedal predsednik odbora pisateljev za mir Edvard Kovač, izjava poziva k spoštovanju pisateljev in poudarja obžalovanje, da jih del rumenega tiska nekritično obsoja. Foto: BoBo
John Ralston Saul
Predsednik mednarodnega PEN-a John Ralston Saul je izrazil željo, da Bled ostane mesto, v katerem se rojevajo zamisli za mednarodni PEN. Foto: EPA

Upam, da ima moja poezija psihološko in celo filozofsko globino, vendar hkrati nočem, da bi jo jezik onemogočal. Jezik zame predstavlja vstop v pesem in ne jezikovne prepreke, ki bi bralcu oteževala razumevanje.

Sydney Lea, pesnik
Ljublajnski grad
John Ralston Saul je v uvodnem nagovoru izrazil zadovoljstvo, da se je Ljubljana pridružila mreži mest zatočišč za preganjane pisatelje ICORN. "Prava mesta so tista, ki nudijo gostoljubje," je prepričan. Foto: BoBo

Pri izjavi se mirovni komite sklicuje na listino PEN-a, ki pravi, da je svoboda izražanja vedno pospremljena z dostojanstvom in spoštovanjem človeka. Poleg tega so izrazili podporo mednarodni organizaciji za frankofonijo ter napisali pismo v podporo mehiškemu centru PEN.
Na Bledu se rojevajo zamisli za mednarodni PEN
Sestanek je bil tudi volilne narave, saj so za podpredsednico znova izvolili predsednico portugalskega PEN-a Tereso Salema. Predsednik odbora pisateljev za mir Edvard Kovač je poudaril izreden pomen 44. blejskega srečanja. Eden izmed približno 50 gostov, predsednik mednarodnega PEN-a John Ralston Saul, pa je izrazil željo, da Bled ostane mesto, v katerem se rojevajo zamisli za mednarodni PEN. Ker takšnih srečanj ni nikjer, si vodstvo mednarodnega PEN-a želi, da bi bil Bled še naprej prostor dialoga in mednarodno križišče za ves svetovni PEN.


Sydney Lea - liberalec, ki se zavzema za ohranjanje narave
Sicer pa je letošnje srečanje vidnejše mesto namenilo poeziji, zapostavljeni obliki literarnega ustvarjanja, v znamenju vezne besede je bil tudi tradicionalni obisk prestolnice. Častni gost literarnega večera na Ljubljanskem gradu je bil ameriški pesnik Sydney Lea, ki v poeziji vidi način razumevanja, kako svet deluje. "Pri pesnjenju vztrajam, ker zanj ne najdem nadomestila. Ne morem kar tako postati inženir," je pojasnil. Lea nadaljuje tradicijo v Sloveniji ne tako znane primestne ameriške poezije. Znan je predvsem po pripovednem načinu pisanja, v katerem mojstrsko prepleta uho lirika z očmi natančnega opazovalca ljudi in narave. Po besedah predsednika slovenskega centra PEN Marjana Strojana je izrazit liberalec, ki se zavzema za ohranjanje narave.
Majhna vas lahko da tudi širši pogled
Pesnik je odraščal v ruralnem delu ZDA in sprehodi v naravi so zanj vsakodnevna navada, del pesniškega raziskovanja in navdiha. V pogovoru s pesnikom Gregorjem Podlogarjem je dejal, da življenje v majhni vasici v zvezni državi Vermont, kjer se vsi poznajo, omogoča videti svet bolj široko in človeško dramo intenzivneje.
Njegovi pesniški kolegi včasih potožijo, da jih redkokdo bere, ob tem pa ne pomislijo, da se razlog skriva v njih samih - ne sprašujejo se, ali so berljivi in razumljivi. "Upam, da ima moja poezija psihološko in celo filozofsko globino, vendar hkrati nočem, da bi jo jezik onemogočal. Jezik zame predstavlja vstop v pesem in ne jezikovne prepreke, ki bi bralcu oteževala razumevanje."
Do zdaj je izdal deset pesniških zbirk in zanje prejel več nagrad, med njimi Ameriško nagrado za poezijo in naziv 'poet lavreat' zvezne države Vermont. Za zbirko Pursuit of a Wound je bil leta 2001 eden izmed treh finalistov za Pulitzerjevo nagrado za poezijo.
Večer je odprl John Ralston Saul, ki je izrazil zadovoljstvo, da se je Ljubljana pridružila mreži mest zatočišč za preganjane pisatelje ICORN. "Prava mesta so tista, ki nudijo gostoljubje."

Upam, da ima moja poezija psihološko in celo filozofsko globino, vendar hkrati nočem, da bi jo jezik onemogočal. Jezik zame predstavlja vstop v pesem in ne jezikovne prepreke, ki bi bralcu oteževala razumevanje.

Sydney Lea, pesnik