Prvi dan mednarodnega pisateljskega srečanja na Bledu, ki sicer poteka med 15. do 18. aprilom, je zaznamoval odbor generalne skupščine pisateljev za mir. Naloga letošnjega delovnega srečanja je bila priprava resolucije o Gazi za 90. kongres Mednarodnega PEN-a, ki bo jeseni v Oxfordu. Foto: BoBo
Prvi dan mednarodnega pisateljskega srečanja na Bledu, ki sicer poteka med 15. do 18. aprilom, je zaznamoval odbor generalne skupščine pisateljev za mir. Naloga letošnjega delovnega srečanja je bila priprava resolucije o Gazi za 90. kongres Mednarodnega PEN-a, ki bo jeseni v Oxfordu. Foto: BoBo

Tema okrogle mize se je uradno glasila Posledice katastrof na mirovniške procese: Odziv pisateljev. Nesreče – tako naravne kot vojne – pogosto vzbudijo tisto najslabše v ljudeh. Katastrofe pogosto udarijo v dele sveta, ki so že tako ali tako destabilizirani ali ogroženi zaradi vojn in globalnega segrevanja.

"Književniki in književnice moramo opozarjati na nevarnosti s poezijo in prozo ter stanja ne zgolj dokumentirati, temveč spodbuditi človeštvo k sočutju z žrtvami in k ukrepanju za boljši jutri. Skozi oči pisateljev posledice katastrof ne ostanejo le zgodbe o obupu, ampak pripovedi, ki spodbujajo zavedanje in pozitivne spremembe," so v napovedi zapisali pri Slovenskem PEN-u.

Tahira Abdullah med enim od svojih protestov v pakistanski prestolnici Islamabad s pakistansko ustavo v roki. Foto: Wikipedia
Tahira Abdullah med enim od svojih protestov v pakistanski prestolnici Islamabad s pakistansko ustavo v roki. Foto: Wikipedia

Čilski pesnik in vodja okrogle mize German Rojas je v uvodu naznanil, da pogovor ni namenjen obsojanju, temveč razmišljanju o možnostih za prihodnost. Po njegovem mnenju je sicer vloga pisateljev in pesnikov pomembna – lahko pišejo in opozarjajo na težave ter pozivajo k delovanju.

Tahira Abdullah, pakistanska pisateljica in aktivistka za človekove pravice, je poudarila pomembnost tako osebne izkušnje kot zavedanje težav na svetovni ravni. Brez politične volje in zaveze, ki pa ju ni, se ne zgodi nič. Med naravnimi katastrofami v svoji državi je opozorila na potrese in v povezavi z njimi skorumpirano uradništvo, kar pa privede do nespoštovanja gradbene zakonodaje. Ker ne gradijo protipotresnih stavb, to privede do katastrofalnih posledic. Abdullah je nadalje opozorila še na krčenje gozda in migracije s podeželja v mesta, kar vodi v izgubo naravnih habitatov, zmanjševanje biotske raznolikosti in prenatrpanost mest.

71-letna pisateljica se je posvetila tudi temi trpljenja žensk, ki v vseh teh katastrofah "niso le subjekti, ampak tudi objekti". Kaj lahko torej storijo književniki? Po njenem mnenju, da je nujno preveriti šolske učne vsebine, saj je sama prišla do ugotovitve, da v šolah ne učijo miru, temveč poveličujejo vojno, ekstremizem in teokracijo.

Leta 1982 rojena ukrajinska pesnica Katerina Kalitko je spregovorila o katastrofalnih posledicah vojne v svoji domovini za življenjsko okolje. Na uničevanje tega po njenem mnenju ni mogoče gledati kot na postransko škodo, temveč velja govoriti o ekocidu – namernem in sistematičnem uničevanju, katerega posledice bodo dolgotrajne in uničujoče.

Sorodna novica Srečanje PEN tudi o Gazi in Ukrajini: "Že vsa leta se postavljamo na stran žrtev."

Dodala je, da vloga pesnikov in pisateljev ni, "da sanjajo, teoretizirajo in razmišljajo o miru v udobju svojega doma", temveč da se angažirajo in gredo na ulico. Poudarila je, da je ona sama prostovoljka v ukrajinski vojski. Po njenem mnenju danes kultura pacifizma žal ne deluje več, saj se je svet spremenil. Dodala je še, da je kulturna diplomacija sicer pomembna, smiselna in učinkovita, a je treba "začeti pri sebi, širiti svoja obzorja tako o lastni kulturi kot kulturi drugih".

Po prepričanju filozofa in člana Argentinskega PEN-a Jana Krasnega, sicer predavatelj na Centru za raziskovanje antisemitizma, ki deluje v okviru berlinske Tehniške univerze, je večina današnjih družb nekaj, kar bi lahko označili kot dober primer katastrof. "Dan nam je svet, kjer lahko počnemo, kar se nam zahoče, a posledice so katastrofalne," je povedal. Ob tem je spomnil na evropsko zgodovino, polno grozodejstev, in opozoril na samokritičnost, toda brez obtoževanj. "Obtoževanje nam ne pomaga, da storimo korak naprej," meni leta 1984 rojeni Krasni, a je po njegovem treba raziskati vzroke in posledice dogodkov. Učenje zgodovine je pomembno in naloga t. i. ljudi besed je po njegovem mnenju pripovedovanje zgodovine s pomočjo zgodb. To je tudi način za preseganje sovražnega govora, je še dodal.

V Londonu živeča beloruska pesnica Hanna Komar je poudarila, da danes na prvi pogled deluje, da je v njeni domovini vse mirno, kar pa je daleč od resnice. Številni so politično preganjani, veliko jih živi zunaj svoje države, kultura je uničena, veliko pisateljev molči, je navedla. A kot je poudarila, niso obupali in tisti, ki živijo v izgnanstvu, najdejo načine delovanja. Ustvarjajo skupnosti, možnosti srečevanj, kar je po njenem mnenju ključno. Pri tem ima pomembno vlogo PEN-a Belorusije, je sklenila 35-letna pesnica.